Interpelacija ni uspela, Vizjak ostaja okoljski minister

Na glasovanju o interpelaciji ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka je njegov odhod podprlo 43 poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP. Za razrešitev bi morali predlagatelji zbrati 46 glasov. Poslanci NSi in DeSUS so se vzdržali, 29 poslancev SDS in SMC pa je Vizjaka podprlo. Poslancev SNS in narodnosti ob glasovanju ni bilo v dvorani.

Predlagatelji interpelacije so dokazovali, da je minister Vizjak s številnimi dejanji kršil ustavo in zakonodajo, očitali so mu tudi nekatere osebnostne lastnosti, ki se jim ne zdijo primerne za opravljanje javne funkcije.

Glavni očitek je bila afera, imenovana Glupi davki, ki sega v leto 2007, ko je Vizjak še kot minister za gospodarstvo nagovarjal poslovneža Bojana Petana, naj ne izpelje ene od transakcij z delnicami Term Čatež, saj bo za to moral plačati davek. "Res gre za posnetek pogovora izpred 14 let, vendar je za funkcionarja, od katerega se pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje, takšno ravnanje sporno tudi danes, včeraj, pred več leti in zmeraj. Je skrajno nedopustno," je dejala Maša Kociper (SAB).

Vizjak je večkrat ponovil, da afera Glupi davki izhaja iz lepljenke posnetkov, pridobljenih na podlagi nezakonitih prisluhov zasebnega pogovora. "S Petanom se nisva nič dogovarjala, želel sem ga prepričati, naj ne naredi škodljivega prevzema Term Čatež," je ponavljal. To mu ni uspelo, pri čemer je prst uperil tudi proti "pajdašem iz tedaj državne NLB, ki so mu prodali deleže pod mizo".

Veliko časa so posvetili tudi noveli zakona o vodah, ki so ji volivci na referendumu julija letos izrekli nezaupanje. "Nenehno dokazuje, da je sam grožnja okolju, da je minister proti okolju, proti pitni vodi," je o Vizjaku dejal Brane Golubović (LMŠ) ter dodal, da že ves mandat podpira in predlaga okolju škodljive zakone ter daje prednost kapitalu, ne pa naravi in ljudem.

Vizjak je zatrjeval, da ga nikoli, odkar je dejaven v politiki, niso vodili pohlep po denarju ali osebni interesi. "Še posebej pri zakonu o vodah, za katerega sem iskreno verjel in še danes verjamem, da je dober in koristen," je dejal. Priznal je, da je razmišljal o odstopu, a se za to ni odločil. "Vztrajam, ker želim nekatere projekte dokončati," je dejal in med drugim omenil zakon o varstvu okolja, ki je v parlamentarnem postopku.

Številnim se je zdel sporen Vizjakov nakup delnic Petrola lani spomladi, nekaj mesecev pred popolno liberalizacijo cen goriv. "Obstaja utemeljen sum, da je vedel, kdaj bo do tega prišlo. In ko je prišlo, je to vrednost delnice pognalo navzgor, s tem pa tudi ministrov dobiček," je opozoril Rudi Medved (LMŠ). Vizjak je odgovarjal, da regulator nepravilnosti ni ugotovil.

Poslanci Vizjakove stranke SDS so v razpravi izpostavljali opravljeno delo okoljskega ministrstva v mandatu aktualne vlade, med drugim na področju oskrbe z vodo, kanalizacijskih sistemov in zagotavljanja poplavne varnosti. Proti interpelaciji so glasovali le še navzoči poslanci SMC.

Poslanci NSi so menili, da je bila teža izrečenih besed v pogovoru s Petanom preresna za funkcijo ministra. In čeprav je Iva Dimic (NSi) menila, da bo Vizjak težko še naprej kredibilno deloval v vladi, glasov za interpelacijo niso dali, pač pa so se glasovanja, tako kot poslanci DeSUS, vzdržali.

Več kot 14 ur dolga razprava

Marijan Pojbič (SDS) je v ozadju interpelacije videl poskuse, da bi se Vizjaku onemogočilo delati. "Onemogočiti ga želite, ker dela in rešuje probleme, v zadnjih desetih letih se na tem področju ni naredilo praktično nič," je dejal ter naštel vrsto projektov in zakonov s področja okolja in prostora, izvedenih v mandatu te vlade.

"V LMŠ menimo, da minister dela slabo," je za razliko od Pojbiča dejala Lidija Divjak Mirnik (LMŠ). "Nekateri privilegirani v naši državi lahko počnejo praktično vse," je bil nezadovoljen Matjaž Nemec (SD). Primož Siter (Levica) pa je o Vizjaku dejal, da sta njegovo delo in mandat prepletena s korupcijo.

Tina Heferle (LMŠ) je opozorila, da je nagovarjanje k izogibanju plačilu davka, tudi če je le posredno, nedopustno. "Kako lahko kot minister zagovarjate interese države, če se na drugi strani strinjate, da se to isto državo finančno oškoduje," je vprašala. Vizjakova dejanja se ji zdijo vsaj moralno sporna in v nekih zrelih demokracijah bi se ji zdel to zadosten razlog za odstop.

Nataša Sukič (Levica) je Vizjaku očitala, da je aktivno sodeloval pri ustvarjanju tajkunov, s tem ko je v času prve vlade Janeza Janše kot minister za gospodarstvo sodeloval pri sprejemu zakonodaje, ki je to omogočila. "Petan je namreč tajkun," je dejala in dodala, da so se tajkuni potem polastili velikih kosov državnega gospodarstva oz. so tajkunizirali javna podjetja.

Jure Ferjan (SDS) v interpelaciji vidi poskus blatenja ministra Vizjaka in celotne vlade. Predlagateljem interpelacije je očital dvojna merila in jih spomnil, da se bližajo volitve, zato bi se morali po njegovem mnenju v prihajajočih mesecih bolj kot interpelacijam posvetiti svojim programom rešitev za prihodnost.

Dejan Židan (SD) je dejal, da bo podprl interpelacijo zaradi padca novele zakona o vodah na referendumu julija letos. Na referendum je spomnila tudi Divjak Mirnikova in Vizjaku očitala zaničljiv odnos do njegovega izida, medtem ko je Siter menil, da bi moral padec zakona na referendumu voditi v odpoklic funkcionarjev.

Monika Gregorčič (SMC) se je postavila v bran Vizjaku. Očita se mu, da ni bil dovolj okoljsko osveščen, da je izključeval strokovno javnost, dialog in da je sprejemal odločitve na škodo okolja, je dejala in menila, da so očitki paradoksalni. Minister želi namreč le narediti red, je pojasnila.

V Levici menijo, da bi moral Vizjakov ministrski stolček "v vsaki normalni demokratični državi odplakniti že hudournik julijskega referenduma o noveli zakona o vodah, ko je ljudstvo z zgodovinskim 'ne' zaustavilo njegov kapitalu prijazen in okolju škodljiv zakon o vodah".

Po oceni Soniboja Knežaka (SD) pa je Vizjak izgubil ali pa nikoli niti ni imel zavedanja, da biti minister ne pomeni lastiti si bonusa za skrite dogovore in mešetarjenje v državnih organih, podjetjih, za popolno ignoranco civilne družbe, volje ljudi in za napeljevanje k davčnim utajam. "Če bodo danes koalicijski poslanci glasovali proti ali izhod iz nastale zagate iskali v vzdržanih glasovih, to pomeni, da nase prevzemajo odgovornost za vaša dejanja in ta dejanja tudi podpirajo," je dodal.

"Naj spomnim, da bomo čez slabih pet mesecev zaključili ta mandat, ki smo ga začeli v poletnih mesecih 2018. Takrat brez ministra Vizjaka, ki je bil v neki drugi službi," je menil Bojan Podkrajšek (SDS). Vizjak je danes minister zato, ker so stranke KUL januarja 2020 zapustile vlado, je bil jasen.

Podkrajšek je podčrtal Vizjakove dosežke v kratkem mandatu in med drugim izpostavil, da je okoljsko ministrstvo od marca 2020 odobrilo več kot 50 manjših in večjih investicijskih projektov v skupni višini 400 milijonov evrov za vodooskrbo, kanalizacijske sisteme in zagotavljanje poplavne varnosti iz dogovora o razvoju regij.

Da je Vizjak izpeljal "ogromno" pomembnih projektov, je izpostavila tudi Mojca Žnidarič (SMC). V SMC pozdravljajo soočenje mnenj o delu ministra, sami pa so odločitev glede interpelacije sprejeli na podlagi tega, kar je bilo narejeno v tem mandatu, ne na podlagi tistega, kar je bilo izrečeno pred 14 leti.

Današnja interpelacija je po mnenju Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS) razkrila vso zmožnost "pravljičarstva" opozicije. Predlagateljem je očital, da želijo Vizjaka prikazati kot najbolj grozno in črno osebnost, ki bi jo lahko "vtaknili" v Grimmove pravljice.

Vse te interpelacije, o katerih razpravljamo v zadnjih mesecih, so postale šov, kot so dejali tudi nekateri predstavniki koalicije, pa je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev ocenil Jurij Lep. "A pomemben je predvsem razlog, zakaj je tako. Pred dobrim letom se je namreč pokazalo, da dejstva in argumenti za odločanje koalicije nimajo prav nobene teže. V igri je pač preveč bonitet, da bi si koalicija s podporniki privoščila razpad še pred volitvami," je ocenil.

"Prav in pošteno je, da slišimo obe strani zgodbe," pa je dejal Ivan Hršak (DeSUS), ki sicer od Vizjaka pričakuje opravičilo za izrečene besede.

Vizjak pred interpelacijo ostro nad Petana

Vizjak je sicer še pred začetkom interpelacije podal izjavo za javnost. Kot je poudaril, je interpelacija po njegovem mnenju neutemeljena, temelji pa na montaži 14 let starih nezakonito pridobljenih posnetkov. Dodal je tudi, da bo imel danes priložnost pojasniti, kaj se je takrat pravzaprav dogajalo v Termah Čatež in "kako škodljivo je deloval Bojan Petan" s pajdaši. 

Vprašal se je tudi, zakaj se Petanu "nič ne zgodi", on pa se mora zagovarjati, ker je skušal preprečiti škodljivo delovanje. Po njegovem prepričanju je tudi smešno, da se v Evropskem parlamentu sprejemajo resolucije, medtem ko nekatera dejanja tako dolgo ostajajo brez posledic.

Prav tako ga moti, da se nihče ne sprašuje o tem, da so bili posnetki pridobljeni nezakonito. Kot je poudaril, sicer poteka preiskava, za katero upa, da bo čim prej končana. Meni sicer, da je pogovor posnel Petan ali kdo iz njegove ekipe, kar naj bi bilo jasno tudi zato, ker v pogovoru ni uporabljal svoje običajne govorice in je "sogovorniku besede polagal v usta". 

Pred začetkom interpelacije je še zagotovil, da bo imel pojasnila na vse očitke. "Interpelacija je resna stvar, jemljem jo osebno," je zagotovil.

Izpostavil je tudi dosežke svojega ministrstva v tem mandatu in dejal, da "imajo kaj pokazati". Izpostavil je tudi uspešno delo ministrstva na evropski ravni. 

Kot so sicer ob vložitvi interpelacije pojasnili v delu opozicije, so o tej potezi razmišljali že, ko je poleti na referendumu padla v vodo novela zakona o vodah, kaplja čez rob pa so bili oktobra razkriti posnetki Vizjakovih pogovorov s podjetnikom Petanom.

Opozicija Vizjaku očita domnevno nezakonito in netransparentno delovanje v škodo države s tem, ko naj bi leta 2007 prvemu možu DZS Petanu v vlogi tedanjega ministra za gospodarstvo v vojni za prevlado v Termah Čatež odsvetoval odkup in umik lastnih delnic term, ker bi to med drugim pomenilo plačilo davka, in mu predlagal drugačen način za pridobitev vpliva, v zameno za upoštevanje nasveta pa mu je obljubljal kooperativnost države v nadzornem svetu.

Predlagatelji: Vizjak ne razume, kaj je javni interes

Predlagatelji so sicer danes ob začetku razprave poudarili, da interpelacije sploh ne bi smelo biti. Vizjak namreč niti ne bi mogel biti minister v vladah, ki vsaj malo dajo na osebno integriteto svojih članov, je poudaril Rudi Medved (LMŠ).

"Ko greš v politiko, moraš imeti pri sebi jasno razčiščeno, kaj je javno in kaj je zasebno, predvsem pa, kaj je javni interes," je v predstavitvi očitkov ministru Vizjaku dejal poslanec Medved. Spomnil je na izjavo nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, da tisti, ki se odloči življenje posvetiti politiki, ve, da njegova glavna naloga ni služenje denarja, a prav tega po Medvedovih besedah Vizjak ne razume.

Pri Vizjaku pa gre ves čas za denar, so prepričani v poslanskih skupinah LMŠ, SD, SAB, Levice in NeP. "Minister ne razume, kaj je javni interes. Razkritje njegovega famoznega dogovarjanja z Bojanom Petanom o obvladovanju Term Čatež je samo razgalilo njegovo domačijsko razumevanje njegove vloge, ko je na oblasti. Razgalilo pa je tudi način delovanja preteklih vlad Janeza Janša in sedanje vlade, v katerih je sedel in še sedi Vizjak," je poudaril Medved.

Vsakokratna Janševa vlada ob prihodu na oblast po njegovih besedah državo jemlje kot plen. "Vse to smo ves čas vedeli, Vizjak nam je to le približal v poljudnem, vsem razumljivem jeziku," je dejal. Boj za Terme Čatež je po Medvedovi oceni le ilustracija tedanjega časa in način delovanja tedaj vladajoče politike. "Pogovor dveh sokrajanov, pri čemer je en minister, drugi pa tranzicijski poslovnež," je dejal.

V spominu bo javnosti po besedah poslanca ostala izjava"Davke boš plačal ... Škoda, to je glupo". "To je rekel minister, ki je prisegel, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in deloval za blaginjo Slovenije," je poudaril in dodal, da je plačevanje davkov brez dvoma skrb za blaginjo Slovenije.

"In kaj dobimo v ministrovem odgovoru? Potrditev, da Vizjak ne razume, kaj je javni interes. Zato nam je že na prvih straneh zagovora postregel s pravljico o nedolžnem ministru in kdo ve koliko razbojnikih. Najprej je dvomil o avtentičnosti posnetka, kar nas bi lahko navedlo na misel, da tega sploh ne govori on, potem pa se je zavedel, da je na posnetku on, a je žrtev, saj da ga je Petan napeljeval k spornim izjavam," je bil kritičen Medved.

Domnevno nedolžni minister pa je, kot je nadaljeval poslanec LMŠ, našel tudi razbojnike – ti so združeni v "smetarki mafiji", ki je napadla ministra. "Minister, ki se je dobesedno po mafijsko pogovarjal o tajkunskem prevzemanju podjetja, je zdaj našel sovražnika v neki drugi mafiji. Kamor koli pogledaš – mafija," je dejal.

So pa predlagatelji interpelacije prepričani, da Vizjak, ki mu je zasledovanje javnega interesa razmeroma tuje, pri zasledovanju zasebnega nima težav. "Rad kupuje delnice državnih podjetij, kar je sicer pravica vsakega državljana, tudi ministra, a pri tem bi moralo vselej veljati načelo zadržane previdnosti, ker se lahko hipno pojavi sum o zlorabi notranjih informacij. In se tudi je pojavil," je dejal Medved.

Pojasnil je, da se je Vizjak že leta 2012 zapletel z nakupom delnic Telekoma Slovenije le dan po tem, ko je vlada v tajnosti soglašala z višjimi dividendami, kot so bile sprva predvidene.

Vizjaku očitajo tudi, da je sam grožnja okolju, na kar da kaže referendum o noveli zakona o vodi. Vizjak bi moral po mnenju predlagateljev interpelacije odstopiti že tisti večer. Kot je poudaril Medved, je skoraj 87 odstotkov udeležencev referenduma dalo jasno sporočilo, da minister ogroža okolje.

"Spet niste razumeli sporočila ljudi. Na volišču ste rekli, da bo glas proti zagotovo tudi glas proti vladi. In tako je tudi bilo, ampak ne predsednik vlade ne minister nista razumela sporočila ljudi," je dejal.

Očital mu je, da je pri pripravi zakona izključil stroko in omejil javnost. "Po prekratki javni razpravi ste v besedilo zakona dodali nove člene, ki se pozneje izkažejo za škodljive. Tudi v strokovni javnosti so bili soglasno grajani," je poudaril.

V tej vladi po Medvedovih besedah dojemanja, kdaj je kakšen minister poteptal vse standarde, preprosto ni. "Vlada deluje po principu naši-naši, ko pa gre za denar, hitro najde skupni jezik tudi z levimi tajkuni, zdravstvenimi dobavitelji, gradbenimi baroni ... Vizjak ve o teh dogovarjanjih več kot kdor koli – razen verjetno premierja," je dejal.

Odstop ministra je stvar politične higiene, so prepričani predlagatelji interpelacije. "Stvar vsaj minimalne odgovornosti do državljanov pa bi bil odstop vlade Janeza Janše," je sklenil Medved.

Vizjakovi odgovori

Vizjak torej interpelacijo v celoti zavrača kot neutemeljeno. Minister vztraja, da je, takrat v vlogi gospodarskega ministra, v pogovoru s podjetnikom Petanom, ki je bil neformalne in zasebne narave, želel preprečiti škodljiv prevzem Term Čatež in oškodovanje državnega premoženja.

Pojasnil je, da je Petan škodljivo deloval v družbi, kjer ima država še danes delež, predvsem s pomočjo nekaterih akterjev države, med drugim vodstvom takratne NLB in Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Za nagrado Petan po Vizjakovih besedah še danes vodi oropano družbo za visoko plačilo in prek medijev v svoji lasti prodaja svojo resnico.

Vizjak je opozoril, da je bil način upravljanja kapitalskih naložb leta 2007 povsem drugačen kot danes, ministri in državni sekretarji so takrat sedeli v nadzornih svetih družb v državni lasti. "Takrat smo se vpletali, ker je bila to naša naloga," je poudaril in spomnil, da so takrat od države tudi vsi pričakovali, da rešuje Muro in druga nasedla podjetja. "To, da sem želel preprečiti oškodovane, pa je po vašem nedopustno spletanje," je na očitke opozicije o domnevno nezakonitem delovanju odvrnil Vizjak.

Minister je pred poslanci podrobno pojasnil postopek prevzema Term Čatež, ki je bil škodljiv, kar po njegovih besedah dokazujejo tudi številke. Prihodki Term Čatež so se po prevzemu leta 2007 znižali z 41 milijonov evrov na 29 milijonov evrov v 2019, denarni tok z 12,7 milijona evrov na 7,3 milijona evrov, finančni dolg je narasel s 35 milijonov evrov na 44 milijonov evrov, pri čemer je bil del premoženja prodan, investicij je danes dvakrat manj, tržna vrednost delnice več kot desetkrat nižja, razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA pa je bilo leta 2019 pri šest, v 2020 pa že pri 10, je naštel finančne kazalce.

"To so številke, s katerimi utemeljujem, da je bilo takratno delovanje Petana škodljivo za podjetje in za zaposlene v podjetju, ki prejemajo mizerne plače," je poudaril in podal primerjavo s Termami Olimia, ki so podoben gospodarski subjekt. Terme Olimia, ki jih je nekdaj vodil zdajšnji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, so medtem po Vizjakovih besedah prihodke s 14,5 milijona evrov v 2007 v letu 2019 povečale na 25,5 milijona evrov, čisti dobiček se je okrepil z enega na tri milijone evrov v 2019.

"Terme Olimia so tako uspešno podjetje, na drugi strani pa je tajkun Petan, ki ga posredno, z interpelacijo ščiti opozicija," je izpostavil.

Vizjak je levji delež odgovora na interpelacijo namenil glavnemu očitku opozicije, odgovoril pa je tudi na nekatere druge očitke. Glede koncesije Term Čatež je pojasnil, da je vlada uredila koncesijsko razmerje, po katerem bo moral Petan za koncesijo tudi bistveno več prispevati kot doslej.

Na očitek opozicije glede nakupa delnic Petrola je Vizjak odgovoril z dejstvom, da sta postopek zoper njega ustavili tako protikorupcijska komisija kot ATVP, je pa še zatrdil, da delnic ni kupil tik pred deregulacijo cen naftnih derivatov, in dodal, da si ni nikoli mislil, da bi se moral kdorkoli zagovarjati zato, ker kupuje delnice slovenske družbe na transparenten način.

Dotaknil se je tudi novele zakona o vodah, ki je padla na julijskem referendumu. Po Vizjakovem prepričanju je bil zakon koristen in dober, žal pa so se ga, kot je poudaril, prijeli neutemeljeni očitki, ki niso imeli nobene veze z zakonom. Vizjak je sicer še poudaril, da se je novela bistveno spreminjala v DZ, za kar pa on ne more nositi odgovornosti, saj gre za drugo vejo oblasti.

Vizjak sicer tudi meni, da je srčika interpelacije predlagan zakon o varstvu okolja, ki predvideva spremembe ureditve ravnanja z odpadki in je v parlamentarni proceduri. "Sprememba sistema, ki ga tlakuje nov zakon, gotovo ni pogodu družbam za ravnanje z odpadki. Predlagatelji interpelacije, na kateri strani ste - na strani kapitala ali javnega interesa?" je vprašal.