Amnesty International (AI) v letnem poročilu o stanju človekovih pravic za leto 2005 omenja tudi Slovenijo, pri čemer izraža zaskrbljenost predvsem zaradi usode t.i. izbrisanih in diskriminacije Romov. "V AI Slovenija (AIS) prav tako z zaskrbljenostjo opažamo, da sistem odgovornosti policistov za storjena dejanja ne deluje tako, kot bi moral," je ob predstavitvi poročila povedal predstavnik AIS Blaž Kovač.
Februarja letos je minilo 14 let od izbrisa skupine državljanov iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so zakonito prebivali v Sloveniji, iz registra stalnih prebivalcev, slovenske oblasti pa niso v letu 2005 naredile ničesar za popravo krivic, ugotavlja AI.
To meče po besedah predstavnikov AIS zelo slabo luč na Slovenijo na področju varstva človekovih pravic. Izbris pomeni namreč nesporno kršitev človekovih pravic, kar so poudarila tudi številna mednarodna telesa - med drugimi komisar Sveta Evrope za človekove pravice, Odbor Združenih narodov za človekove pravice ter Odbor Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice.
AIS zato poziva slovenske oblasti, naj pri iskanju rešitev za popravo krivic spoštujejo mnenja in priporočila mednarodnih teles ter odločbi ustavnega sodišča in na tej podlagi sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bodo vsem posameznikom zagotovile vrnitev v prejšnje stanje oz. povrnitev statusa stalnega prebivalca, zadoščenje, rehabilitacijo in zagotovilo o neponovitvi.
"AIS ponovno poudarja, da mora poprava krivic zajemati ustanovitev neodvisne preiskovalne komisije, izrecno in javno priznanje diskriminatorne narave izbrisa, retroaktivno vzpostavitev statusa stalnega prebivalca vsem, ki so bili leta 1992 izbrisani, in zagotovilo, da bodo imeli vsi prizadeti posamezniki dostop do poprave krivic, vključno z odškodnino," je povedal Kovač.
"V letu 2006 skrb vzbuja predvsem predlog sprememb slovenske ustave, s katerimi naj bi vlada to pravno področje uredila za nazaj. O konkretnih rešitvah je težko govoriti, saj se je po naših podatkih delo na tem področju ustavilo. Zaskrbljujoča pa je tudi tajnost iskanja rešitev in spreminjanja ustave," je še povedal Kovač.
Situacija z Romi je slaba
AI je zaskrbljena tudi nad tem, da Romi tudi v Sloveniji trpijo zaradi odrekanja državljanskih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic ter da je stopnja njihove vključenosti v večinsko družbo zelo nizka. Situacija v številnih romskih naseljih je zelo slaba, saj so mnoga zgrajena ilegalno, številna pa so celo brez vodovoda ali elektrike.
Ob tem AI izraža posebno zaskrbljenost nad opozorili komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Alvara Gil-Roblesa, ki je v svojem poročilu ugotovil, da v OŠ Bršljin obstaja de facto segregacija. "Oblasti ponovno pozivamo, da naredijo vse, kar je v njihovih močeh, za razrešitev problematike in za uveljavitev mednarodnih standardov," so ob tem danes še poudarili v AIS.
Petčlanska družina, v kateri sta brezposelna starša s tremi otroki in brez premoženja, prejme od letošnjega februarja dalje dobrih 197 tisoč tolarjev socialne pomoči. Anketa, ki je bila opravljena med Romi na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju, je pokazala, da se med njimi želi zaposliti le 40 odstotkov odraslih, ostali so zadovoljni s svojim položajem.
"Ta podatek je zaskrbljujoč. Socialne pomoči ob sedanjih pogojih delujejo za zaposlovanje nestimulativno,"je dejal Obreza. Po njegovih besedah pravkar potekajo spremembe delovno-pravne zakonodaje.
"Pričakovati in upati je, da bodo te romsko populacijo bolj motivirale k delu."
Glede odgovornosti policistov pa je Kovač izpostavil tri domnevne primere policijskega nasilja nad pripadniki romske skupnosti, v katerih so pri AIS opazili izrazito dolgotrajnost postopkov, nesodelovanje policije s tožilstvom in odrekanje dostopa do poročil. "V dveh izmed teh primerov policija pol leta ali več po spornem dogodku ni podala poročila o domnevnem policijskem nasilju na tožilstvo," je opozoril Kovač.
"Tudi v ostalih primerih, ki jih spremljamo, opažamo, da preiskave niso temeljito izpeljane in da ne dajejo potrebnih rezultatov. Država nam ne zna ponuditi podatkov o številu kazenskih ovadb zoper policiste, številu dejansko vloženih obtožnic in o številu obsodilnih ali oprostilnih sodb v teh primerih," pravi Kovač. Opozarja še, da je to v prvi vrsti slabo predvsem za policijo, ki tako ne more pridobiti podatkov o delu lastnih policistov in vrednotenja ni mogoče izvesti.
Vršilka dolžnosti generalne sekretarke AIS Alenka Jerše pa je na novinarsko vprašanje o sodelovanju oblasti z AI v primerjavi s prejšnjimi leti pojasnila, da "ne moremo reči, da gre za bistveno poslabšanje glede na pretekla leta, dejstvo pa je, da je veliko odvisno od konkretnega interesa in delovanja posameznih državnih uradnikov".
Glede na to, da sedaj država obljublja več, je zaskrbljujoče razhajanje med obljubami o transparentnosti ter dejansko transparentnostjo in vključenostjo javnosti, pravi Jeršetova. "Prej obljube niso bile visokoleteče, praksa pa tudi ne. Sedaj so obljube velike, praksa pa ostaja na nekaterih področjih podobna," je še dodala.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.