Slovenija

Očitki Gospodarski zbornici

Ljubljana, 14. 10. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Manjša podjetja Gospodarski zbornici očitajo, da od obvezne članarine nimajo ničesar, le-te pa GZS prinesejo 70 odstotkov vseh prihodkov.

Kritike na račun Gospodarske zbornice se nadaljujejo. Predstavniki nekaterih manjših podjetij ji očitajo, da od članarine, ki jo plačujejo za obvezno članstvo, nimajo ničesar. Na zbornici odgovarjajo, da svojim članom med drugim ponujajo brezplačne informacije za poslovanje. Sicer pa prav članarine prinesejo v blagajno zbornice dobrih sedemdeset odstotkov vseh prihodkov, od česar gre slaba polovica za plače zaposlenih.

Mateja Klarič
Mateja Klarič FOTO: POP TV

Letna članarina za majhna podjetja se začne pri 40 tisočakih, kar je, kot trdijo nekateri, precej. Še posebej glede na to, da je članarina obvezna tudi, če podjetje posluje z izgubo.

Mateja Klarič, iz podjetja Evropska kultura d.o.o., agencije za oglaševanje in oblikovanje, je povedala, da je poskušala sem imeti korist od GZS in funkcionirati kot del GZS. Vse njene ugotovitve pa so pripeljale do sklepa, da so bili zelo nepripravljeni za komunikacijo, da ji niso pošiljali zahtevanih materialov, skratka vse, kar jih je zanimalo, je bilo pošiljanje računov. Kar se tega tiče, so bili zelo redni, še dodaja Klaričeva.

Na leto Gospodarska zbornica nabere okoli pet milijard tolarjev
Na leto Gospodarska zbornica nabere okoli pet milijard tolarjev FOTO: Dare Čekeliš

Z zbornice odgovarjajo: "Na Gospodarski zbornici Slovenije je kar 85 odstotkov vseh storitev namenjenih prav malim in srednjim podjetjem. Prav zaradi malih in srednjih podjetij smo odprli svetovalni center za mala in srednja podjetja Infopika, kjer naše članice lahko dobijo brezplačne nasvete in svetovanja."

Skupaj nabere zbornica - veliko večino prav s članarinami - približno pet milijard tolarjev letno. Slaba polovica gre za plače: čeprav smo zaprosili za podatke o posameznih plačah vodilnih, smo z zbornice dobili le bruto znesek v višini dobrih pet milijonov tolarjev, kolikor so septembra skupaj prejeli predsednik Jožko Čuk in trije podpredsedniki. Ali ima predsednik službeno vozilo, na zbornici niso odgovorili. Precejšen strošek je bila selitev zbornice v ekskluzivno stavbo, Dom gospodarstva na Dimičevi konec leta 1999, ki je stala približno tri milijarde tolarjev. Kot pravijo, je bila zbornica prej razpršena na osmih različnih lokacijah po Ljubljani, za katere so plačevali tudi zelo visoke najemnine.