"Mislim, da se vsi preveč vrtijo okrog prispevka, pozabljajo pa na to, da bi se morali čim prej organizirati vsi deležniki, da bi starejši prišli do storitev, ki bi morale biti po zakonu naša pravica. Sindikat upokojencev daje zelo velik poudarek tej vrsti pravice, ker mislim, da starejši želimo ostati doma in bi želeli to pravico. Na koncu leta pa seveda denarni prejemek in socialno varstvo. In mislim, da bi morali vso energijo in znanje osredotočiti na to, ne pa da si zdaj vsi preračunavajo, koliko denarja potrebujemo in če potrebujemo prispevek. Mislim, da je to zelo neodgovorno do starejših," je povedala predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Francka Četković.
Koliko bomo torej plačevali za dolgotrajno oskrbo in kako bo država pobirala ta prispevek?
Kot je znano, bomo prispevek plačevali vsi zaposleni, delodajalci in upokojenci. Prispevali bomo različno, višina prispevka bo odvisna od naših prejemkov. Za zaposlenega, ki prejema povprečno slovensko plačo, ta trenutno znaša 2.464 evrov bruto, to pomeni, da bo prispeval en odstotek bruto plače oziroma dobrih 24 evrov. En odstotek, prav tako v višini bruto plače, bo prispeval tudi njegov delodajalec. Skupaj na zaposlenega to znaša slabih 50 evrov na mesec. Samozaposleni in kmetje bodo plačevali dva odstotka od svojega prejemka. Upokojenci pa odstotek od pokojnine. Plačevanje prispevka bo od 1. julija torej obvezno, zanj pa ne boste prejeli kakšne posebne položnice, pač pa bo prispevek obračunan avtomatsko, podobno kot že plačujemo obvezni zdravstveni prispevek.
"Brez prispevka dolgotrajne oskrbe ni. Mislim, da je to dejstvo. Govorimo o novem stebru, socialnem stebru socialne države, ki ga na novo vzpostavljamo. Pravice, ki jih zakon prinaša v tem obsegu, doslej niso obstajale in zato je potreben denar," pojasnjuje minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Kdo pa bo upravljal s tem denarjem in kakšne pravice naj bi dobili?
Pobran denar se bo stekal v blagajno zdravstvene zavarovalnice, na ločen račun za dolgotrajno oskrbo. Po izračunih ministrstva bodo samo letos do konca leta pobrali približno 255 milijonov evrov, prihodnje leto pa približno 700 milijonov. Pravice se bodo pričele izvajati postopoma.
Od 1. januarja letos se po vsej državi na centrih za socialno delo že vzpostavljajo vstopne točke, na katerih bodo uporabniki izbrali obliko dolgotrajne oskrbe. Pravica do oskrbovalca družinskega člana se že izvaja. 1. julija bo zaživela težko pričakovana pravica do oskrbe na domu in pravica do e-oskrbe, ki uporabniku prinaša tehnično podporo v obliki varovalnega telefona in denimo zapestnice z gumbom za klic na pomoč. S 1. decembrom bo zaživela tudi pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka, ki bo znašal od približno 90 do slabih 500 evrov.
V povezavi z dolgotrajno oskrbo pa ostaja pereče vprašanje kadrov. Kot je znano, zaposleni tudi po reformi prejemajo nizke plače, zato je zanimanja za delo v socialnem varstvu vse manj.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.