Kako preprečiti gospodarski kriminal?

Okrepljeno sodelovanje na področju pravosodja na Zahodnem Balkanu je pomembno tako za regijo kot za EU in celoten svet, so izpostavili udeleženci današnje konference, ki poteka v okviru procesa Brdo. Zavzeli so se za skupno delovanje in se osredotočili zlasti na preprečevanje gospodarskega kriminala in odvzem protipravne premoženjske koristi.

Slovenski pravosodni minister Aleš Zalar je uvodoma poudaril, da organizirani kriminal ne pozna ovir in da je za uspešen boj zoper njega potrebna učinkovita strategija. Po njegovem mnenju bi se moral Zahodni Balkan osredotočiti vsaj na tri vidike posodobitve zakonodaje, učinkovite finančne preiskave in izboljšanje regionalnega in mednarodnega pravosodnega sodelovanja.

Kot je Zalar opozoril v uvodnem nagovoru, boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu postaja globalen. Cilj današnje konference pa je izmenjava dragocenih izkušenj in predlogov za izboljšanje pravosodnega sodelovanja pri boju zoper gospodarski in organiziran kriminal ter preučitev možnosti, kako bi naše zakonodaje na tem področju naredili bolj kompatibilne. "Le s skupnim delom celotne regije, povezovanjem in tesnim sodelovanjem naših pravosodnih organov se bomo lahko učinkovito zoperstavili organiziranemu kriminalu in dosegli uspešne konfiskacije protipravne premoženjske koristi," je izpostavil Zalar.

Podobnega mnenja je tudi ameriški minister Eric H. Holder, ki je dejal, da na Balkanu potekajo prelomna prizadevanja za boj proti korupciji. Zlasti Slovenija je po njegovem mnenju jasno zavezana dobremu upravljanju in je dosegla ogromen dosežek ter postala voditeljica v boju proti korupciji. "Skupaj smo zavezani, da se borimo proti korupciji na globalni ravni," je izpostavil Holder in spomnil, da korupcija spodkopava zaupanje v institucije, v odprte in poštene trge, preprečuje konkurenco in odvrača tuje naložbe ter ovira napredek in znižuje pravno državo. Kljub temu pa korupcija še naprej cveti.

"Vztrajati moramo, da vse države kaznujejo korupcijo," je dejal Holder in pozval k skupnemu delovanju. Sodelovanje na različnih kritičnih področjih v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu že poteka. Kot je obljubil, pa bodo ameriški strokovnjaki še naprej sodelovali s strokovnjaki v državah JV Evrope za zagotovitev moči in integritete tamkajšnjih pravnih sistemov.

Po mnenju premierja Boruta Pahorja je proces Brdo postal najpomembnejša regionalna iniciativa političnega dialoga. Pomeni korak naprej v medsebojnem zaupanju ter se nanaša na skupen interes, da se države JV Evrope čim prej pridružijo EU. Pahorju se zdi pomembno, da se bilateralni in multilateralni problemi, ki so rezultat zgodovine in se odražajo celo v medsebojnem nepriznavanju skupnosti oziroma držav, ne odlagajo. "Počasi, a zanesljivo se rešujejo napetosti med državami, in ta del Evrope postaja atraktivnejši za EU in za čim prejšnjo vključitev," je prepričan premier.

Madžarski pravosodni minister Tibor Navracsics je v imenu madžarskega predsedstva Sveta EU poudaril, da so z večjo svobodo v svetu in globalizacijo prišle tudi nove oblike organiziranega kriminala. Prvi način boja proti njemu je izolacija, ki pa se ni izkazala za uspešno in običajno povzroča nestabilnosti v regiji.

Drugi način je vzpostavitev forumov, na katerih države izmenjavajo izkušnje. Eden takšnih je tudi proces Brdo. Današnja konferenca lahko tako prispeva k stabilnosti Zahodnega Balkana, brez katere EU svojim državljanom ne bo mogla zagotoviti svobode in blaginje, je poudaril gost iz Madžarske, proces Brdo pa označil za ključni element približevanja regije EU.

Srečanje se je po uvodnih nagovorih nadaljevalo za zaprtimi vrati. V dopoldanskem delu konference so udeleženci razpravljali, ali so sistemi odvzema nezakonito pridobljene premoženjske koristi dovolj učinkoviti. V tej razpravi je med drugim predaval Mark V. Vlasic z Univerze Georgetown v ZDA, ki je poudaril, da korupcija in organizirani kriminal predstavljata globalen problem in zato terjata tudi globalen odziv, so sporočili z ministrstva za pravosodje.

Popoldne je bila na dnevnem redu najprej razprava o učinkovitih finančnih preiskavah kot predpogoju za učinkovit sistem odvzema protipravne premoženjske koristi. Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je v zvezi s tem menil, da uspešen odvzem nezakonitega premoženja ni mogoč brez učinkovitih finančnih preiskav. Izpostavil je tudi pomen uporabe elektronskih orodij za finančne preiskave in vzpostavitev institucij, ki bodo izključno osredotočene na učinkovitost finančnih preiskav.

V tretjem vsebinskem panelu, posvečenem regionalnemu in mednarodnemu sodelovanju, pa je udeležence konference nagovoril predsednik Eurojusta Aled Williams. Opozoril je na prizadevanja Eurojusta in že dosežene rezultate za okrepitev pravosodnega sodelovanja v regiji.

Ob zaključku konference so udeleženci sprejeli sklepe, v katerih so med drugim poudarili ključno vlogo okrepitve regionalnega sodelovanja v boju proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu. Učinkovit pregon organiziranega kriminala pa bi se moral osredotočiti na izsleditev, zamrznitev in odvzem protipravne premoženjske koristi.

S Holderjem tudi o zapornikih iz Guantanama

Ameriški pravosodni minister Eric Holder, ki se je o morebitnem sprejemu zapornikov danes ob robu konference ministrov za pravosodje Zahodnega Balkana pogovarjal tudi s slovenskim kolegom Alešem Zalarjem, meni, da bi bil sprejem enega ali dveh zapornikov iz Guantanama s strani Slovenije humanitarna gesta, ki bi jo ZDA zelo cenile. Pojasnil je, da se ZDA o tem dogovarjajo tudi z drugimi državami v regiji in svetu.

Premier Borut Pahor je povedal, da so o sprejemu zapornikov govorili tudi glede na migracijske tokove v Sredozemlju. Kot je dejal, je ameriškega ministra obvestil o političnih procesih v Sloveniji, povezanih s sprejemom enega ali dveh zapornikov iz Guantanama. Ponovil je, da vlada ne bo vztrajala pri sprejemu zapornikov, če bo DZ temu nasprotoval. Po njegovem mnenju je vzpodbudno, da parlamentarni odbor za zunanjo politiko na razpravi o tem vprašanju, ki je potekala pred nekaj časa, ni sprejel sklepa, s katerim bi zavrnil morebitni sprejem zapornikov. Po besedah premierja je 13 držav članic EU že sprejelo pripornike iz Guantanama, a nobena nima težav zaradi tega.

Zalar pa je izpostavil, da je med Slovenijo in ZDA že vrsto let zgledno pravosodno sodelovanje. "Skušali ga bomo še okrepiti, med drugim si prizadevamo za tesnejše sodelovanje med tožilci," je dejal. Pojasnil je še, da ga je ameriški kolega prosil za pomoč in podporo pri postopkih v EU, povezanih z bojem proti terorizmu.

Holder se je sešel še z notranjo ministrico Katarino Kresal, ki ga je seznanila s trenutno pravno podlago za sprejem zapornika iz Guantanama in da bo odločitev odvisna tudi od tega, "kako bo dihala naša družba", torej ali bo ozračje v Sloveniji pozitivno ali ne. Pojasnila je še, da so ZDA v zvezi s sprejemom zapornikov iz Guantanama že pred nekaj časa naslovile prošnjo za pomoč na celotno EU. V ZDA bi bili po njenih besedah "veseli vsakršnega sprejetja". "Nič ne pričakujejo, tudi nič ne zahtevajo, bi bili pa zadovoljni, če bi tudi Slovenija koga sprejela, in tega niti ne skrivajo," je dejala Kresalova. Spomnila je še, da postopek za sprejem zapornikov v Sloveniji še ni stekel, in izrazila prepričanje, da bo "obveljala rešitev, ki je dobra za Slovenijo".