Na eni od deponij na obrobju Domžal, ki je bila še do nedavnega glavna baza gradbenega podjetja Lavaco, bi se na zahtevo enega od upnikov danes morala odviti javna dražba zarubljenega premoženja: avtomobilov, tovornjakov, bagerjev, viličarjev in podobne opreme, v skupni vrednosti več kot pol milijona evrov. A dražbe ni bilo, stečajni upravitelj je postopek tik pred zdajci zaustavil, prišli pa so obupani delavci.
"Še to, kar je ostalo, naj bi pač pobrala banka ali upniki ali ne vem kdo. In smo rekli, zato pridemo sem z delavci, da pač to zablokiramo nekako. Če se bo to prodalo, potem ne bomo nič dobili, kar so nam dolžni. Mi samo svoje zahtevamo," je povedal zaposleni Damir Harbaš.
Dolžni so jim namreč ostali štiri mesečne plače, prispevke in regrese. "Obljubili so nam, da junijska plača bo," pripovedujejo, a so namesto tega dobili napotilo na prisilni dopust. "Kar naenkrat si brez dohodkov, brez prispevkov, imamo najemnine, imamo kredite; pa še to se nismo mogli zaposliti, mi nismo mogli odpovedi dobiti."
Gre sicer za nekoč zelo uspešno gradbeno podjetje, ki je med pandemijo koronavirusa poslovalo z več kot milijon in pol evri čistega dobička, nato pa se je leta 2023 lastniška struktura spremenila. V podjetje je kot večinski lastnik vstopila družba PZT. Gre za družbo v lasti bratov Željka in javnosti bolj poznanega Radenka Čubića, ki je med letoma 2016 in 2022 vodil tudi ljubljanski KPL.
Za komentar smo se obrnili tudi na Čubića, a odgovora nismo dobili. V pismu, ki ga je zaposlenim poslal 5. avgusta, pa je stanje v podjetju pripisal ravnanju prejšnjih lastnikov.
A bolj kot sam zlom podjetja delavce najbolj boli, da so jim gledali v oči in jim lagali, kot pravi Harbaš. "Opomini za položnice prihajajo, zdaj sem dobil opomin iz banke, ker sem tudi banki nekaj dolžan. To je to," pa je povedal še eden od zaposlenih, Živan Trivković.
Tudi Dervis Čehić je izpostavil, da si delavci želijo le, kar je njihovo. "Bodi pošten, plačaj nam naše. Mi samo iščemo svoje. Bog ne daj, da iščemo kaj drugega," je povedal Trivković.
Plače delavcev sicer spadajo med prednostne terjatve, je pojasnil stečajni upravitelj Blaž Štumpfl. "Koliko se bo pa oblikovala ta splošna stečajna masa, iz katere se prvi poplačajo upniki prednostnih terjatev, je pa odvisno od tega, koliko ločitvenih pravic bo v stečajni postopek prijavljenih," je povedal.
To pomeni, da v primeru, da je dolžnik vse svoje premično in nepremično premoženje zastavil, bo vse prednostno namenjeno poplačilu ločitvenim upnikom, delavci pa bi v tem primeru ostali brez vsega.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.