Obtožnica v zadevi Gratel za Jankovića konstrukt zoper njega

Tožilka Blanka Žgajnar ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću očita, da je po nastopu županske funkcije konec leta 2006 od podjetja Gratel v zameno za dovoljenje za nadaljevanje del polaganja optične infrastrukture v Ljubljani zahteval 500.000 evrov donacije v korist občine oz. Ljubljanskega gradu.

Kot je danes v predstavitvi obtožnice izpostavila Žgajnarjeva, je Janković neupravičeno odpravil dovoljenje za fazne zapore ulic po Ljubljani, ki ga je Gratelu nekaj dni pred volitvami podpisala še prejšnja županja Danica Simšič. Nato je z njimi sklenil nov dogovor o nadaljnjem poteku del. V tem dogovoru je med drugim določil višino odškodnine, s tem pa prevzel pristojnosti oddelka za promet Mestne občine Ljubljana, ki je sicer pristojen za izdajo dovoljenj za fazne zapore.

Pirnat prav tako presodil, da Simšičeva takega dovoljenja ne bi smela podpisati

Specializirano tožilstvo zato Jankoviću očita storitev kaznivega dejanja jemanja podkupnine.

Ljubljanski župan je v svojem zagovoru ocenil, da je tožilka Žgajnarjeva pregon zoper njega sprožila, ker ga ne mara, čeprav so očitki neupravičeni. "Listine, ki jih je v predkazenskem postopku pridobila policija, ne izkazujejo trditev iz obtožbe. To ni bila donacija, ampak dogovor o odškodnini," je dejal.

Kot je pojasnil, je dovoljenje, ki ga je v dneh pred volitvami leta 2006 podpisala njegova predhodnica Simšičeva, razveljavil, ker je bilo nezakonito. Tako dovoljenje bi moral namreč izdati občinski oddelek za promet, ki pa o njem ni bil seznanjen. Občina je glede tega pridobila tudi mnenje pravnika Rajka Pirnata, ki je prav tako potrdil, da Simšičeva takega dovoljenja ne bi smela podpisati.

Zatrdil, da Gratel ni bil slabotnejša stranka

Janković je podrobno popisal dogajanje v letu 2006 in 2007, ko je Gratel za družbo T2 polagal optično omrežje v Ljubljani. Navedel je, da je takoj po prevzemu županske funkcije začel prejemati številne pritožbe prebivalcev Šiške zaradi tega, kako je Gratel opravljal dela na njihovem območju. Prav tako so se seznanili z dejstvom, da so tudi javna podjetja nasprotovala načinu dela Gratela, saj da je treba take posege v infrastrukturo opraviti v sodelovanju z njimi. Zato se je tudi lotil reševanja zadeve.

V svoj zagovor je še izpostavil, da je bila odškodnina oz. donacija Mestni občini Ljubljana nižja od tiste, ki jo je Gratel plačal na primer Mestni občini Kranj za enaka dela polaganja optike in da so do dogovora o odškodnini prišli v pogajanjih, Gratel pa je sam odločil, da bo denar nakazal Ljubljanskemu gradu.

Zatrdil je tudi, da podjetje Gratel ni bil slabotnejša stranka v tem postopku, saj je imel močne lobiste, grozili pa so jim laična in cerkvena javnost. Ljubljanski občini je po navedbah Jankovića "nagajala" tudi takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše.

Izpostavil je še pričanje lastnika Gratela Jurija Krča pred preiskovalno komisijo DZ, ki jo je vodila poslanka SDS Alenka Jeraj, da so se za donacijo odločili skupaj z občino in da on kot župan ni pogojeval izdaje ustreznih dovoljenj z donacijo.

Ljubljanski župan je tožilko danes večkrat pozval, naj obtožnico v tej zadevi umakne in ji očital, da ga želi onemogočiti.

Sojenje se bo nadaljevalo 31. januarja, ko bosta kot priči vabljena Krč ter nekdanji prvi mož T2 Miran Kramberger.