Obtoženi v zadevi Satex so se znova izrekli za nedolžne

Z zagovorom obtoženega Štefana Poštraka se je danes na mariborskem okrožnem sodišču nadaljevala glavna obravnava v zadevi Satex, ki velja za eno od največjih posojilnih afer doslej v Sloveniji. Po pričakovanju je Poštrak tudi tokrat zanikal kakršno koli krivdo glede spornega kreditiranja med letoma 1995 in 1996.

Poštrak je poudaril, da od kreditov ni imel nikakršnih premoženjskih koristi. Kot je dejal, je bila zgodba o Satexu zanj le zgodba o izgubi osebnega premoženja, saj je v podjetje vložil vse prihranke, za zagon proizvodnje pa je porabil tudi kredite. Poštrak je pričal tudi v korist drugih treh obtožencev.

V dvournem zagovoru je Poštrak tudi zanikal kakršno koli povezavo s prvoobtoženim Borutom Ratajem, ki je bil v tistem času v NKBM vodja sektorja za poslovanje z občani. Poštrak je zatrdil, da z Ratajem ni imel nobenih stikov, zato ga tudi nikoli ni napeljeval k odobritvi kreditov v nasprotju s pravili banke.

Glede Rataja je Poštrak pritrdil zagovoru obtoženega Tomislava Ajdiča, ki je na prejšnjih obravnavah presenetil z izjavo, da je bilo sporno kreditiranje v lenarški ekspozituri NKBM izključno v domeni sedaj že pokojne Miroslave Bregant, ki je bila takrat vodja ekspoziture.

Poštrak je soglašal z Ajdičevo trditvijo, da je Rataj zgolj žrtev obrambe Bregantove, ki je bila do svoje smrti leta 2000 tudi med obtoženimi. Ajdičev zagovor se je sicer bistveno razlikoval od njegovega zagovora v predkazenskem postopku, ki je bil obremenilen za Rataja.

Poleg Poštraka je danes pred sodni senat stopil tudi obtoženi Mladen Kerin, ki je le dopolnil svoj zagovor. Kerin je spet zanikal kakršno koli krivdo glede spornega kreditiranja. Kot je dejal, zavrača očitke tožilstva, da je Rataja napeljeval h kaznivemu dejanju, saj ga v tistem času sploh ni poznal.

Obramba je tudi tokrat od sodnega senata zahtevala, naj odgovori na vprašanje, za koliko časa je podaljšal zastaralni rok. Po mnenju obrambe senat s skrivanjem tega podatka postavlja obtožene v nevzdržen pravni položaj ter krši njihove ustavne pravice in pravice, ki jim pripadajo po Evropski konvenciji.

Prav tako je obramba spet predlagala predsednici senata Mirjani Horvat Pogorelec, naj uradni zaznamek policijskega zaslišanja Bregantove, ki je zaenkrat zapečaten, priloži k sodnemu spisu. Po mnenju obrambe vsebina zaslišanja pritrjuje zagovorom obtoženih in Rataja razbremenjuje vse krivde, s tem pa zavrača tudi očitke na račun ostalih treh obtoženih.

Glavna obravnava v zadevi Satex se bo nadaljevala 6. septembra, ko bo Poštrak odgovarjal na vprašanja sodišča, tožilstva in obrambe.

Obtožnica Rataju, menedžerjema Satexa Poštraku in Kerinu ter nekdanjemu notarju Ajdiču očita, da naj bi si od začetka leta 1995 do jeseni 1996 prek 944 posojil pri NKBM pridobili za okoli 11 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Vsi so bili leta 2005 že pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, a je vrhovno sodišče sodbo novembra 2008 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

Po številnih odpadlih obravnavah zaradi različnih opravičil obtoženih naj bi zadeva Satex novembra lani zastarala zaradi določila, da kazenski pregon zastara v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku za izredno pravno sredstvo.

Vendar je okrožno sodišče v Mariboru takrat upoštevalo pobudo tožilstva in namesto sklepa o zastaranju postopka izdalo sklep o prekinitvi in hkrati na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb kazenskega zakonika.