Obtožen zlorabe prostitucije Jože Kojc išče pomoč tudi pri ministru Hojsu

Včeraj je o vpletenosti ministra Aleša Hojsa pisal tudi Večer, po naših informacijah pa je Kojc Hojsu med drugim napisal, da so preiskovalci NPU kot nekakšni šerifi, ki si vzamejo pravico v svoje roke in zlorabijo represivni aparat za očitno neke svoje ali tuje interese. Glede naznanitev nepravilnosti pa, da njegov cilj ni vplivati na kazenski postopek, ampak opozoriti pristojne na ministrstvu za notranje zadeve, da delovanje preiskovalcev NPU ni zakonito, je neuradno zapisal Kojc. Pravni strokovnjaki pa se sprašujejo, kaj bi bilo, če bi vsi obtoženci, ki se znajdejo v kazenskih postopkih in jim sodijo na slovenskih sodiščih, pisali notranjemu ministru in državnemu sekretarju ter se pritožili nad policijskimi postopki. Bi za vsakega obtoženca posredovala?

"Nesporno je, da tako minister kot državni sekretar nimata pooblastil za vtikanje v tekoče kazenske zadeve. To izhaja s stališča, da kazenski pregon usmerja in vodi državni tožilec, ki ima edini pravico usmerjati policijo v tekočem kazenskem postopku. Ne minister ne državni sekretar nimata nikakršnih pooblastil ali pravic, da bi usmerjala policijo, nadzirala njeno početje ali na kakršenkoli način vplivala nanjo, ko ta izvaja pregon. To pa zato, ker mora kazenski pregon, kot najhujši poseg v temeljne pravice posameznika, vedno biti le in samo v pristojnosti pravnostrokovnih in politično neodvisnih organov (državno tožilstvo, sodišče), ne pa v rokah interesno motivirane politike," razlaga doc. dr. Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. 

"Če torej početje gospoda Kanglerja razumemo kot uporabo političnega vpliva, s katerim želi vplivati na tekočo kazensko preiskavo ali kot obliko posrednega zastraševanja preiskovalcev v policiji, gre za očitno in hudo zlorabo političnega položaja. Če pa je gospod Kangler le izrazil svoje neodobravanje določenih policijskih postopkov, za katere meni, da so bili izvedeni nezakonito, ima seveda kot uradna oseba dolžnost na to opozoriti. Pri tem pa mora seveda svoje sume oblikovati na primeren način – v obliki uradnega dopisa ali kazenske ovadbe, ki jo mora nasloviti na ustrezne državne organe in ne preko neformalnih 'političnih' dopisov," pravi doc. dr. Miha Šepec.

Tožilstvo: "Vsi dokazi so bili pridobljeni zakonito in brez kršitev človekovih pravic"

Na obtožbe državnega sekretarja Franca Kanglerja, da so kriminalisti NPU delali nezakonito, prirejali uradne zaznamke, brez sodnih odredb opravili hišne preiskave in dokaze nezakonito uporabljali v predkazenskem postopku zoper Jožeta Kojca, se je odzvalo tudi Specializirano državno tožilstvo. Kot pravijo, sklep sodišča o izločitvi dokazov še ni pravnomočen: "Tožilki SDT sta se zoper to odločitev pritožili, saj so bili po mnenju tožilstva vsi dokazi, za katere se je predlagala izločitev, pridobljeni zakonito in brez kršitev človekovih pravic." Poudarjajo, da je Okrožno sodišče v Kopru v večjem delu celo zavrnilo predloge obrambe za izločitev dokazov. Gre predvsem za tiste dokaze, ki utemeljujejo kaznivo dejanje zlorabe prostitucije. Ali kot smo poročali že včeraj, dokazi, ki jih je sodišče izločilo, v ničemer ne razbremenjujejo obtoženega Kojca in se ne nanašajo na njegove aktivnosti glede zlorabe prostitucije, ki mu jih v obtožbi očita tožilstvo. "Sodišče je izločilo dokaze, ki se nanašajo na kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, ki so ga obtoženi trije romunski državljani, nekatere dele uradnih zaznamkov policije, nekatere predmete, zasežene pri hišni preiskavi ter komunikacijo med obtoženimi in njihovimi odvetniki, za katero je sodišče štelo, da je zaščitena z odvetniško zasebnostjo," pojasnjujejo na Specializiranem državnem tožilstvu. 

Torej, sklep sodišča še ni pravnomočen, lahko bo tožilkama uspelo s pritožbo in zgodbe o izločitvi dokazov ne bo. Franc Kangler je tisti, ki izvaja nezakonite aktivnosti, opozarjajo pravniki, ko odreja direktorju policije, naj ukrepa zoper preiskovalce zaradi nepravnomočnih sklepov. Za zadeve, o katerih sodi sodišče in niso v pristojnosti državnega sekretarja. Prvi mož policije Jurič pa kot vedno doslej naredi vse, kar mu politika naroči. Tako je tudi v tej zadevi že stekel notranjevarnostni postopek, sporočajo s policije. Čeprav ne minister ne državni sekretar nimata pooblastil, da naročata takšno ukrepanje. Enakega mnenja je tudi doc. dr. Miroslav Žaberl, profesor na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru: "Po mojem mnenju kakršen koli vpliv politike, in državni funkcionar je politično nastavljena oseba, v odprte predkazenske ali pa kazenske postopke je nedopusten. Še posebej v tem primeru, ker gre za sklep o izločitvi dokazov, ki sploh še ni pravnomočen. Šele pravnomočna sodba, ki bi prestala vse pritožbene poti, ker bi bilo na koncu ugotovljeno, da je šlo res morebiti za domnevno nezakonito delo policije, bi lahko odprlo vprašanje odgovornosti. V odprtih kazenskih primerih pa je gospodar postopka tožilec. On je tisti, ki ocenjuje, ali so dokazi verodostojni, zakoniti in katere dokaze bo uporabil. Če ob tem povzamemo še poznanstvo – se pravi političnega funkcionarja z domnevnim obtožencem, postane to vplivanje še toliko bolj vprašljivo oziroma zaskrbljujoče."

Policija je potrdila naše poročanje, da je Kangler zahteval ukrepanje zoper preiskovalce, čeprav je sam to zanikal

"Državni sekretar Franc Kangler nam je v reševanje odstopil prijave občana o domnevnih nepravilnostih pri preiskavi poslovanja Kluba Marina na Ajševici v letih 2017–2019, ki naj bi jih storili kriminalisti NPU. V zadnjem odstopu je izrazil pričakovanje, da bomo v konkretnem primeru zoper odgovorne v NPU primerno ukrepali, saj naj bi po njegovi oceni, izhajajoč iz sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, bili podani utemeljeni razlogi za sum, da so nekateri preiskovalci NPU storili kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zato pričakuje, da o nezakonitem početju obvestimo Specializirano državno tožilstvo," sporoča Drago Menegalija z Generalne policijske uprave. 

"V zvezi z navedenimi pisanji smo od Direktorata za policijo in druge varnostne naloge MNZ prejeli tudi zahtevo za poročanje. Iz zahteve je jasno razvidno, da je namenjena izključno ugotavljanju morebitnih sistemskih nepravilnosti pri delu NPU, ne nanaša pa se na konkretne preiskovalne aktivnosti policije v predmetni zadevi, saj gre za odprto kazensko zadevo, kjer o zakonitostih izvajanja posameznih policijskih nalog in ukrepov presoja sodišče," še piše Menegalija. Politični pritiski na NPU se torej nadaljujejo v vseh oblikah. Namreč, ta isti Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, ki ga vodi Lado Bradač, po naših neuradnih podatkih prihodnji teden prihaja v nov nadzor nad delom NPU. To bo menda že 5. nadzor, ki ga je odredilo notranje ministrstvo v tem kratkem času, odkar je minister Aleš Hojs. Tokrat bodo, neuradno, preverjali, kako na NPU spoštujejo človekove pravice pri izvajanju policijskih pooblastil. In prav Bradač naj bi menda sodeloval pri pisanju spornih navodil in usmeritev, s katerimi je Hojs zahteval revizijo kriminalističnih preiskav. Skrajni čas je, opozarjajo mnogi, da nekdo odredi nadzor nad nezakonitim početjem vseh teh ljudi, ki dnevno izvajajo nedopustne pritiske na delo in zaposlene v policiji.