Ikbal je svoje žrtve, večinoma dečke, pa tudi deklice, najprej spolno zlorabil, nato jih je zadavil. Vendar se zgolj z usmrtitvijo ni zadovoljil. Žrtve je razkosal, jih spravil v kad in raztopil s kislino, ostanke pa shranil v posodo, za vsako žrtev v drugo.
Kljub obilici dokazov, na njegovem domu so preiskovalci našli skrbno urejene čevlje, oblačila in fotografije pogrešanih otrok, Iqbal trdi, da je nedolžen. Toda svoje zločine je priznal in podrobno opisal že pred letom dni, v pismu policiji, kjer je starše umorjenih - ti so bili iz najrevnejšega dela mesta ali pa brezdomci - obtožil zanemarjenja in brezbrižnosti. Kmalu zatem so ga prijeli.
Sodnik je na smrt obsodil tudi dva izmed treh Iqbalovih pomočnikov, ki so živeli v njegovi hiši. Najstarejšemu, 17-letnemu Sajdidu, je prisodil tudi 686 let zapora, za vsak primer, če bi prišlo do nove, oprostilne sodbe. Najmlajši, 13-letni Sabir, pa je dobil 42 let zaporne kazni.
Ikbalovi odvetniki se bodo pritožili na višje sodišče, izvedba nenavadne kazni, zoper katero se je že pritožila vrsta človekoljubnih organizacij iz vsega sveta, pa je v vsakem primeru vprašljiva, saj bo moral Pakistan spoštovati določene mednarodne konvencije.
