Stephanov odvetnik Gorazd Fišer se je na sodbo namreč pritožil zaradi neizločitve nekaterih dokazov in ob zatrjevanju bistvenih kršitev določb zakona, poroča Dnevnik. Zahteval je razveljavitev obsodbe ali vsaj manj zapora. Po poročanju Dnevnika pa so obtoženčevo pritožbo višji sodniki v vseh točkah zavrnili.
Na sodbo se je pritožilo tudi tožilstvo, ki je zahtevalo višjo kazen, in sicer devet let in pol zapora, čemur višji sodniki niso ugodili. So pa po poročanju Dnevnika v nasprotju s prvostopenjskim sodiščem tožilstvu pritrdili v oceni, da Stephan dejansko pomeni resno grožnjo za javni red in javno varnost države ter da so podani tudi razlogi za izgon po direktivi EU iz leta 2004.
Okrožno sodišče je maja lani v obsodilni sodbi sicer v celoti sledilo trditvam tožilstva, da je libanonski znanstvenik Stephan od sredine septembra pa do sredine oktobra 2017 iraškega prosilca za azil Alija prepričeval, naj ubije enega izmed vodilnih na Kemijskem inštitutu Janeza Plavca. Tragičen razplet naj bi preprečil Ali, ki je Stephanove domnevno nečedne načrte zaupal policiji.
Obtožnica je Stephana najprej bremenila kaznivega dejanja napeljevanja k umoru, a je tožilstvo med sodnim postopkom obtožbo spremenilo v kaznivo dejanje napeljevanja k uboju, za kar je zagrožena nižja kazen. Obdolžilo ga je tudi kaznivega dejanja prepovedanega prometa z orožjem. Sodni senat je Stephana spoznal za krivega obeh kaznivih dejanj. Za prvo mu je prisodil sedem let in deset mesecev zapora, za drugo pa štiri mesece zapora, nato pa mu izrekel enotno kazen osem let zapora.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.