Davčne blagajne bodo, izjem ne bo!

Davčne blagajne so po letu in pol zatišja spet na dnevnem redu seje vlade in, kot kaže, naj bi jih tokrat tudi zares dobili. Tako je vsaj po današnji seji napovedal premier Miro Cerar in dodal, da bodo nadgradili sedanji program.

V letu dni 327 milijonov pobranega DDV več

V letu dni po uvedbi tako imenovanih virtualnih davčnih blagajn, ki ih imamo od julija lani, je bilo pobranega 327 milijonov evrov DDV več, je o dosedanjih uspehih v boju proti sivi ekonomiji povedal minister Dejan Židan, ki vodi vladni odbor za gospodarstvo.

Kljub temu bomo dobili davčne blagajne, pravi Židan, izjem pa ne bo. Morda redke, recimo kdo, ki izda le kakšne tri račune na leto, je dodal. Davčne blagajne bodo obvezne od 1. septembra naslednje leto.

Kakšna je razlika?

Virtualne davčne blagajne vsebujejo program za preprečevanje brisanja računov, niso pa neposredno in v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave. Nov sistem bo prinesel prav to. Programska oprema bo vsebovala tudi posebne lovilne programe, ki bodo omogočili, da se v realnem času ugotovi, če kje prihaja do poskusov prikrivanja prihodkov. 

GZS: Davčne blagajne s figo v žepu

Uvedba davčnih blagajn na način, kot ga je določila vlada, pomeni dodatno izčrpavanje gospodarstva, so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Davčnim blagajnam sicer ne nasprotujejo, nasprotno, celo podpirajo jih, a le ob pogoju, da se obenem znižajo davčne stopnje. "Le tako boj proti sivi ekonomiji opravičuje cilj, to pa je kaznovanje davčnih goljufov in razbremenitev poštenih davkoplačevalcev iz gospodarstva," so zapisali.

"Minister v aktualni in bivši vladi ter predsedujoči Socialnih demokratov Dejan Židan se je skoraj dve leti z vsemi štirimi upiral uvedbi takšnih blagajn. Zdaj, ko je izčrpal vse druge možnosti, da bi napolnil javne blagajne, pa jih uvaja, očitno zgolj z enim namenom – polnjenja javnih blagajn. Ker ne bo hkrati nižjih davčnih stopenj, kar so ob uvedbi davčnih blagajn storili na Hrvaškem, gre za novo vladno izčrpavanje gospodarstva, tokrat pod krinko boja za pravno državo," so bili v svojem odzivu tokrat izjemno ostri. "Koga ščitijo Socialni demokrati in celotna vlada: delavstvo, mlade in brezposelne ali nedotakljivi javni sektor?" se še sprašujejo.

Obrtna zbornica: Davčne blagajne ne bodo rešile problema sive ekonomije

"Največji problem na tem področju niso legalni subjekti, ki pošteno plačujejo davke, temveč šušmarji, za katere so kazni še vedno prenizke in ki davčnih blagajn sploh ne bodo uporabljali," so prepričani v Obrtni zbornici Slovenije (OZS). Če kljub pomislekom davčne blagajne bodo, pa naj bodo obvezne za vse, torej tudi za odvetnike in zdravnike, dodajajo, stroške njihovega nakupa pa naj krije država.

Prvi pomislek je naletel na odprta ušesa, drugi ne, čeprav bodo podjetniki in obrtniki ob nakupu upravičeni do davčne olajšave.

Začarani krog: Kupci zahtevajo storitev brez računa, sicer gredo drugam

"Menimo tudi, da davčne blagajne davčnih navad ne bodo izboljšale. Za to je potrebna prevzgoja ponudnikov in potrošnikov, dvig davčne morale in davčne spodbude. V praksi se namreč še vedno pogosto dogaja, da potrošniki silijo obrtnike in podjetnike, da jim prodajo storitev ali produkt brez računa in posledično po nižji ceni. Če obrtnik in podjetnik želi imeti posel, potem je na to primoran pristati. Gre torej za začaran krog, zato je ključno ozaveščanje tako ponudnika kot kupca," so v OZS strnili svoje ugotovitve.

Sicer pa so prepričani, da davčne blagajne ne bodo bistveno vplivale na upad sive ekonomije, če bodo davčne stopnje še vedno previsoke. "Raziskave kažejo, da se pri nižji davčni stopnji relocirajo poslovne aktivnosti s področja sive ekonomije v legalno ekonomijo," so zaključili.