Kot je po obravnavi povedal Vukasović, ki nastopa v imenu varčevalcev, so tožniki zahtevali preventivno zasežbo sredstev pri podružnici NLB v Trstu, sodnik Ricardo Merluzzi pa je nato poslušal še odvetnike "stare" in "nove" Ljubljanske banke, ki so temu ugovarjali. Za 24 ur je Vukasović še dejal: "Vzeli si bomo dva dni in preučili pripombe, potem bo to storila še nasprotna stran, prihodnji ponedeljek bo razprava, nato pa bo sodnik v nekaj dneh odločil o naši zahtevi o zasegu sredstev Ljubljanske banke v Trstu, v višini vrednosti tožbe."
Morebitna razsodba v prid tožnikom bi imela po neuradnih navedbah hude posledice za slovensko banko, saj bi njen denar lahko zasegli kjerkoli izven državnih meja. Svoje prihranke, približno 150 milijonov evrov, pa bi lahko terjalo tudi preostalih 140.000 nekdanjih varčevalcev.
Varčevalci nekdanje LB so tožbo vložili 30. januarja. Že takrat so zahtevali tudi zamrznitev 1,65 milijona evrov sredstev v podružnici NLB v Trstu, vendar sodišče v to ni privolilo. Vukasović je ob vložitvi tožbe pojasnil, da je zamrznitev zahteval, da banka ne bi umaknila denarja iz Italije ali likvidirala podružnice v Trstu.
Vukasovića in ostale varčevalce zastopa italijanska odvetniška hiša Volli, ki bo skušala dokazati, da je bilo neizplačilo deviznih prihrankov pri nekdanji LB hrvaškim državljanom diskriminatorno v primerjavi s slovenskimi varčevalci, ki so svoje prihranke lahko dvignili. Odvetniki tožnikov naj bi tudi dokazovali, da je šlo v tem primeru za odnos med banko in njenimi strankami, ne pa za predmet dvostranskih meddržavnih pogajanj.
