Udeleženci seje so pozitivno ocenili dejstvo, da je vlada proračun prvič pripravila za obdobje prihodnjih dveh let. Vendar je po njihovem mnenju vlada pri pripravi izhajala iz preveč optimističnih makroekonomskih predpostavk, zlasti glede na septembrske dogodke v ZDA in s tem povezano gospodarsko recesijo.
V odzivu na mnenja svetnikov o prevelikem optimizmu pri pripravi proračuna je državna sekretarka z ministrstva za finance Helena Kamnar med drugim izpostavila, da so že v pripravi ocene novih makroekonomskih okvirov.
Nekaj svetnikov je poudarilo, da je v predlogu proračuna premalo sredstev namenjenih razvoju. Predstavnik interesne skupine negospodarskih dejavnosti Franc Vodopivec je dejal, da proračun ni razvojno naravnan. Majhna je tudi rast sredstev za potrebe razvoja znanosti, kulture in šolstva.
Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije je opozoril, da se s predvidenim dodatnim obremenjevanjem gospodarstva deluje v nasprotju s temeljnimi usmeritvami krepitve podjetništva in razvoja. Božo Kuharič je menil, da gospodarstvo v pogojih poslovanja, ki nas čakajo v prihodnjem letu, ni sposobno financirati tega, kar predvideva proračun. Zanimiva je njegova ugotovitev, da imajo razvite ekonomije približno 50-odstotni davek na dobiček. V Sloveniji naj bi po nekaterih podatkih ta znašal le 16 do 18 odstotkov. "To pomeni, da ne pobiramo davkov tam, kjer je denar, ampak močno obremenjujemo bruto osebne dohodke, se pravi delavca in s tem tudi negiramo slovensko konkurenčno sposobnost."
Po besedah Petra Vriska, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je v naslednjih dveh letih premalo denarja predvidenega tudi za zagotavljanje evropske primerljivosti na področju neposrednih plačil, kakor tudi za prestrukturiranje kmetij. Nekaj več sredstev bi, je v imenu komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesne skupine lokalnih interesov opozorila Darja Odar, kazalo nameniti tudi za opravljanje nalog lokalnih skupnosti.
