Erna Skok s Sadjarske kmetije Skok iz Kamnice pri Mariboru je ena tistih, ki je zadnja leta vztrajno gradila nove prodajne poti. Ko so od države prišle pobude za krepitev samooskrbe, je izkoristila novo priložnost in začela pridelke prodajati tudi ob cesti. Zdaj se boji, da bo to izgubila. "Greš na tisto območje, ki ga imaš in to tržiš takrat, ko ljudje grejo mimo. Enostavno je to rešilna bilka za vse kmetije, ki prodajamo sezonsko lokalno hrano," pojasnjuje Skokova.
Obcestne stojnice, ki pod znamko domače prodajajo češnje, šparglje, kakije in podobno, so donosen posel, a zavajajoč. Vsako leto inšpektorji v velikih akcijah zasežejo večje količine uvožene hrane brez ustreznega porekla. "Država ima orodja, ima načine in zakone, da prepreči to nelegalno prodajo in preprodajo in to mora tudi storiti," pojasnjuje predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.
Obcestna prodaja se je sicer uveljavila kot utečena prodajna pot za številne slovenske sadjarje. Več kot 20.000 jih je registriranih. A za preprodajalce, ki uvažajo pogosto vprašljivo hrano, niso resna konkurenca. Ukrepom, hkrati tudi globam, se z odpiranjem vedno novih podjetij, poštnih nabiralnikov, uspešno izmikajo, inšpekcije so skoraj nemočne. "Ne vidim razloga, da bi se zaradi nezmožnosti države tukaj kaznovalo domače pridelovalce," še opozarja Žveglič. Skokova pa ob tem opozarja na nepoštenost ob možni prepovedi prodaje: "Mislim, da to ni pošteno do nas kmetov, ki tržimo in delamo lastne pridelke. Da bi zaradi nekaj ljudi, ki niso pošteni, vsem nam zaprli vse prodajne poti."
Na kmetijskem ministrstvu odgovarjajo, da ne gre za prepoved, le za ureditev razmer ter da bodo kmetje lahko še naprej prodajali na stojnicah. Le da bo odslej to pristojnost lokalnih skupnosti, ki bodo skrbele za izdajanje dovoljenj.
KOMENTARJI (174)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.