Obrambni izdatki: Slovenijo okrcal še Waltz

Izredni geopolitični časi po besedah predsednice Evropske komisije zahtevajo hitro in drzno ukrepanje. "Izpolniti moramo svoje odgovornosti in jih prevzeti na svoja pleča. Zato je prvi korak s paketom ponovne oborožitve Evrope tako pomemben, da resnično okrepimo lastno obrambo," pravi Ursula von der Leyen. 

Med državami, ki obljube Natu iz leta 2014 še niso izpolnile, je tudi Slovenija. Lani je za obrambo namenila le 1,35 odstotka BDP, ob kar se je nedavno obregnil Trumpov posebni odposlanec, ki je slovenski predsednici republike zabrusil, da zavezništva nič ne spodkopava bolj kot neplačilo poštenega deleža. 

"Omeniti velja, da je naš obrambni proračun skoraj dvakrat večji od proračunov vseh drugih članic Nata skupaj. Kljub temu moramo videti napredek. Druge države morajo zagotoviti dodatna sredstva, izkopati se morajo iz finančne luknje, ki se je nabirala desetletja," je dejal Mike Waltz. 

To pa je že drugi član ameriške administracije, ki je Slovenijo javno okrcal. Odzval se je na objavo, v kateri piše, da bo Slovenija do dveh odstotkov BDP prišla šele leta 2030. Ob tem je zapisal, da to pomeni, da bo Slovenija zavezo uresničila kar 16 let po tem, ko jo je dala – kar da je nesprejemljivo. 

Slovenski premier je sicer na izrednem zasedanju v Bruslju napovedal, da bo Slovenija povečevanje obrambnih izdatkov morala pospešiti. "To ni nekaj, kar bi si katerakoli vlada sama želela, ampak politična realnost v svetu je, da bo treba za obrambne izdatke in varnost nameniti več," je povedal. Podrobnejši načrt naj bi pripravila do junijskega vrha zveze Nato; pričakovanja tam so nedvoumna.

"Vemo, da bomo potrebovali več kot dva odstotka. Generalni sekretar Nata govori o najmanj treh odstotkih, kar je poziv za vse nas v zavezništvu. EU mora resnično okrepiti svoja prizadevanja. Nekatere države so že opravile svojo domačo nalogo, brez dvoma, druge pa ne," pravi von der Leynova. Poudarja namreč, da morata odgovornost za varnost prevzeti obe strani Atlantika. 

Tudi po tem, ko se je Trump odločil prekiniti pomoč Ukrajini, je prepričana, da ZDA ostajajo evropske zaveznice. A hkrati pravi: "Če se bomo povezali z drugimi sorodno mislečimi državami, kot so Združeno kraljestvo, Norveška ali Kanada, bo potencial še večji." Von der Leynova je ob predstavitvi bilance prvih sto dni dela komisije sicer napovedala še, da bo kmalu sklicala tudi prvi varnostni komisarski kolegij.