
O tem, na kakšen način se izvaja letalska obramba proti toči, smo že pisali. Ob tem se ves čas poraja vprašanje, ali je ta metoda, ki se je obdržala še iz časa Sovjetske zveze, sploh učinkovita. V različnih študijah so namreč primerjali pojav in velikost toče v nevihtnih oblakih, ki so bili posipani s srebrovim jodidom, s tistimi, ki jih niso posipali. In rezultati kažejo, da takšna obramba pred točo v resnici ne deluje.
Razlogov za to je več. Denimo, premajhna količina reagenta, ki se ga vnese v nevihtni oblak. Po ocenah stroke bi za učinkovito preprečitev nastanka toče samo v eno nevihto morali vnesti nekaj ton srebrovega jodida. Poleg tega je treba reagent vnesti v točno določen del oblaka, kar za pilote velikokrat predstavlja težavo, saj posamezni oblaki v premeru merijo tudi deset kilometrov in več. Pri vnosu je prav tako zelo pomembna pravočasnost. Če je oblak že preveč razvit, se mu letalo ne more dovolj približati, saj so prisotni zelo močni vetrovi.
V zadnjih dveh letih porabili občutno več denarja
Kot je razvidno iz tabele, država za letalsko obrambo pred točo – približno 60 odstotkov sredstev krijejo občine, približno 40 odstotkov pa primakne ministrstvo za kmetijstvo – porabi med 150 in 250 tisoč evri. V zadnjih dveh letih se je ta postavka občutno zvišala, tako je Slovenija v letu 2019 za to namenila že skoraj 265.000 evrov.
Tabela: Višina porabljenih sredstev (v evrih), ki so jih za letalsko obrambo pred točo porabili pristojno ministrstvo in občine med letoma 2011 in 2019 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Ministrstvo 74.500 56.780 56.544 51.226 57.209 57.131 57.040 88.256 88.638 Občine 110.821 88.267 82.215 103.371 107.155 109.361 107.274 163.903 176.258 Skupaj 185.321 145.047 138.759 154.597 164.364 166.492 164.314 252.159 264.896
Zaplete se tudi pri birokraciji: Letalski center Maribor, ki izvaja te polete, ima za obrambo proti toči na voljo 23 ur letenja na leto. A število neviht s točo, v katerih bi bilo smiselno posredovati, je seveda nemogoče napovedati. "To je enako, kot če bi gasilcem rekli, da lahko posredujejo samo dvanajstkrat letno," je pred časom dejal vodja centra Darko Kralj.
Ministrstvo: Obrambo izvajamo na podlagi mnenja lokalne skupnosti
Pristojno ministrstvo za kmetijstvo smo vprašali, na podlagi katere študije se v Sloveniji izvaja letalska obramba proti toči. "Iz gradiva, ki je bilo obravnavano in sprejeto na vladi, predstavniki lokalnih skupnosti, ki zastopajo mnenje prebivalcev severovzhodnega dela Slovenije, sporočajo, da kljub stališču strokovne javnosti prebivalci podpirajo izvajanje obrambe proti toči. Kot kazalnike navajajo lastna opažanja ter izpostavljajo izvajanje obrambe pred točo v sosednjih državah (Avstrija in Hrvaška). Drugih merljivih kazalnikov ne navajajo," odgovarjajo na kmetijskem ministrstvu. Dodajajo, da tovrstno obrambo tako utemeljujejo "na podlagi navedenega stališča lokalnih skupnosti ob upoštevanju pričakovanj na podlagi aktivnosti v preteklih obdobjih".
Ali so za mnenje o učinkovitosti oziroma smotrnosti letalske obrambe pred točo pridobili tudi mnenje Agencije RS za okolje (Arso), jih še vprašamo. Na ministrstvu odgovarjajo pritrdilno."Predlog dopolnitve gradiva je bil upoštevan v celoti in je razviden v poglavju Stališče meteorološke stroke do obrambe pred točo," pojasnjujejo.
In kakšno je stališče Arsa? Povsem jasno: za učinkovitost letalske protitočne obrambe znanstvenih dokazov (še) ni.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.