Takrat ko so jih najbolj potrebovali jih ni bilo od nikoder, zdaj pa so kraško pokrajino vendarle namočile obilnejše padavine in poskrbele, da jesen na Krasu tokrat ne bo rjavo-rdeča temveč izjemoma svetlo zelena.
"V tem primeru vidimo mrtvo drevo na najbolj poškodovanem delu požarišča, ki že odganja, in sicer koreninski sistem je ohranjen do te mere, da lahko ti speči popki v tleh odženejo in imamo že tu malo jesenovo drevo, ki se bo nadalje razvijalo," pove vodja službe za gojenje gozdov pri ZGS, mag. Andrej Breznikar. In povsem enako so dogaja tudi z ostalimi vrstami listavcev, opažajo na Zavodu za gozdove, kjer so sicer vedeli, da se bo gozd začel obnavljati sam, nihče pa si ni mislil, da se bo to zgodilo tako hitro. Moram reči, da je bilo tudi meni osebno to nekaj novega, to je bilo zelo presenetljivo, kakšna je ta obnovitvena moč narave oziroma gozda," dodaja Breznikar.
Tega pa ne moremo reči za tiste dele požarišča, kjer so prevladovali iglavci: gozdarji bodo naravi tukaj na pomoč priskočili s številnimi sadikami in na tonami različnih semen, borov gozd pa spremenili v požarno odpornejši – mešani gozd. "Večino površine bomo posejali, sadili bomo samo tiste najbolj izpostavljene lege, najbolj izpostavljena mesta, kot je Cerje," pravi Boštjan Košiček iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Kampanja nabiranja semena se je že začela, pravijo na Zavodu za gozdove, proces pogozdovanja pa se bo začel odvijati že letos jeseni.
Breznikar nam je pojasnil, da bo večina semena in pa sadik bo pa posajena v naslednjih letih, v treh do petih letih, ko se bodo te površine do konca obnovile, seveda v tistem deležu, kot je predviden v samem sanacijskem načrtu.
Kot ocenjujejo gozdarji, je bilo v požaru skupaj poškodovane približno 180.000 kubičnih metrov lesne mase, s katero bi lahko napolnili kar 72 olimpijskih bazenov.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.