Slovenija

Obnova nasipa se še ni začela

Lendava/Zagreb, 25. 09. 2006 11.33 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Obnova protipoplavnega nasipa na levem bregu Mure med Hotizo in Kotom se najverjetneje ta teden še ne bo začela.

Betonski zid naj bi kazil okolje, pravijo slovenski strokovnjaki, zato bodo nasip obnovili z glinenim materialom
Betonski zid naj bi kazil okolje, pravijo slovenski strokovnjaki, zato bodo nasip obnovili z glinenim materialom FOTO: POP TV

Direktor vodnogospodarskega podjetja VGP Mura Jože Dominko, ki bo skupaj s hrvaškim podjetjem Vodogradnja izvajalec obnove protipoplavnega nasipa na levem bregu Mure med Hotizo in Kotom, je povedal, da od hrvaške strani še vedno čakajo, da dobijo usklajene projekte. Ko bodo v VGP Mura prejeli projekte, bodo za obe vladi pripravili ponudbo, je pojasnil Dominko. Sicer pa naj bi na slovenski strani že v torek zbrali večino soglasij lastnikov zemljišč na območju sanacije nasipa.

Če bi v torek dobili pričakovane usklajene projekte, bi po besedah Dominka lahko obe strani zelo hitro poslali ponudbo vladama, potem pa bi se morali pogoditi le še o ceni in začeli obnovo.

Dokumente za soglasje so dobili vsi lastniki zemljišč, pri čemer jim je veliko pomagala tudi krajevna skupnost Hotiza. Lastniki se s soglasji seveda strinjajo, saj si želijo, da bi nasipe začeli popravljati čim prej. Prav tako hrvaška stran zbira soglasja od hrvaških lastnikov zemljišč.

Obnovo nasipa bosta izvajala VGP Mura in hrvaška Vodogradnja
Obnovo nasipa bosta izvajala VGP Mura in hrvaška Vodogradnja FOTO: POP TV

Podjetji Vodogradnja in VGP Mura sta si medtem že razdelili območje za gradnjo 3057 metrov dolgega nasipa, kot sta to 14. septembra letos sprejeli obe vladi. Kot je znano, je imela Hrvaška drugačne načrte za obnovo kot Slovenija, saj so želeli graditi nasip tako, da bi ga utrdili z betonskim zidom na sredini in gramozom. Za slovensko stran to ni bilo sprejemljivo, ker bi preveč kazilo naravo, zato so se odločili za slovensko različico gradnje z glinenim materialom.

Poslanec SNS Sašo Peče je predsedniku vlade Janezu Janši postavil poslansko vprašanje o nedavnih zapletih s Hrvaško pri Hotizi. Na njegovo poslansko vprašanje, "kaj je z ozemeljsko celovitostjo" Slovenije in kdaj jo bo vlada "začela tudi spoštovati in, kar je še pomembneje, varovati", je premier zatrdil, da njegova vlada s Hrvaško ni podpisala niti enega sporazuma ali dogovora, ki glede meje ne bi izhajal iz stanja na dan 25. junij 1991.

Kot je še povedal Dominko, so se s policijo načelno dogovorili tudi o režimu gibanja. Podjetje bo tako policistom poslalo generalni spisek delavcev, strojev in kooperantov, ki se bodo gibali na območju obnove, tako da pri tem ne pričakuje zapletov.

Slovenski poziv Hrvatom

Slovensko ministrstvo za okolje in prostor je sporočilo, da je pristojno hrvaško ministrstvo pozvalo, naj najkasneje do srede dostavi dogovorjeno projektno rešitev obnove nasipa Kot-Hotiza. V nasprotnem primeru ne bosta izvedljiva četrtkov sestanek podskupine stalne slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo in same komisije v petek.

Kot so poudarili na ministrstvu, se je v petek iztekel rok, do katerega bi moral vodnogospodarstveni projektni biro d.d. Zagreb slovenskemu in hrvaškemu investitorju obnove nasipa Kot-Hotiza predati novelacijo projektne rešitve na osnovi slovenskega usklajenega predloga. Ministrstvo do danes dokumenta ni prejelo.

Hrvaški liberalci za arbitražo o meji s Slovenijo

Nedavne izjave slovenskega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla v sobotni izdaji časnika Delo kažejo na hinavščino slovenske zunanje politike, je dejal predsednik odbora za zunanje sodelovanje Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) Goran Vojković.

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so ponovili, da si prizadevajo za mednarodno arbitražo
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so ponovili, da si prizadevajo za mednarodno arbitražo FOTO: Reuters

Pojasnil je, da "minister Rupel trdi, da bi arbitraža lahko bila mirna in udobna rešitev, hkrati pa jo zavrača in s svojimi izjavami ne prispeva k mirni in udobni rešitvi meddržavnega spora".

"Hrvaška socialno-liberalna stranka je za mednarodno arbitražo," je dejal Vojković in hrvaški diplomaciji zameril pasivnost v primeru "maksimiziranja slovenskih ozemeljskih zahtev glede Hrvaške".

Hkrati je menil, da na slovenske zahteve ni treba odgovoriti s pošiljanjem hrvaških vojakov na mejo s Slovenijo, ali vojaških ladij v Piranski zaliv, temveč mora hrvaška diplomacija položaj Hrvaške v obmejnih sporih s Slovenijo bolj odločno predstaviti v državah Evropske unije.


UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.