'Obnašanje hrvaških kolegov je neevropsko'

Veterinarska uprava RS (Vurs) je danes od hrvaških kolegov dobila uradne podatke o zadnjem žarišču klasične prašičje kuge na Hrvaškem. Kuga se je pojavila v Zagrebški županiji v vasi Vučilčevo, od slovenske meje oddaljeni 500 metrov. V Slovenijo tako segata in okuženi in ogroženi pas. A ker se je žarišče na Hrvaškem pojavilo že pred tednom dni, je Hrvaška Slovenijo obvestila prepozno, je na današnji novinarski konferenci dejala generalna direktorica Vurs Vida Čadonič Špelič.

"Žal nam je, da nismo bili o tem s strani kolegov iz Hrvaške obveščeni prej, tako kot bi morali biti. To obnašanje je neevropsko," je dejala Čadonič Špeličeva in pojasnila, da podatki, ki so jih dobili danes kažejo, da so hrvaški veterinarji sum na prisotnost prašičje kuge v Vučilčevem postavili že 2. marca in takrat že izvedli ubijanje živali. Obveščeni bi morali biti že ob sumu ali najkasneje 3. marca, ko so bolezen potrdili, je poudarila.

Zakaj jih o žarišču niso takoj obvestili, na Vurs ne vedo. Hrvaški kolegi so se izgovarjali, da gre za sekundaren pojav, da se je kuga razširila od drugod, je dejala Čadonič Špeličeva. Kraj so skušali najti sami, a ga niso našli niti na specialnih zemljevidih, je dejala direktorica. Zato so od hrvaške strani zahtevali zemljevid z označenima območjema, ki bi ga po vseh pravilih tako morali poslati. Iz zemljevida je razvidno, da trikilometrski okuženi in 10-kilometrski ogroženi pas segata na slovensko ozemlje.

Na slovenskem območju, ki meji na hrvaške županije, kjer se je pojavila bolezen, je polovica vseh slovenskih prašičev, to je 300.000, je izpostavila Čadonič Špeličeva. Na teh območjih bodo zato gospodinjstvom razdelili med 250.000 in 300.000 zloženk o bolezni.

Vurs opozarja rejce

Na Vurs so takoj sklicali državno središče za nadzor bolezni, ki je določilo potrebne ukrepe, v skladu s pravilnikom o zatiranju te bolezni iz 2003.

V sedmih dneh od danes naprej bodo veterinarji na ogroženem območju klinično pregledali vse prašiče. Na tem območju je sicer tudi prepovedano premikanje živali, prav tako pa je treba namestiti bariere za razkuževanje.

Rejce Vurs opozarja, da je prepovedano krmiti prašiče s pomijami in naj nemudoma obvestijo veterinarje o nenavadnem obnašanju prašičev. Vse prebivalce pa pozivajo naj termično neobdelanih, suhomesnatih izdelkov iz Hrvaške ne uporabljajo in ne hodijo na območja na Hrvaškem, kjer je bila bolezen potrjena. Po zadnji razkužitvi mora sicer preteči 21 dni brez vnovičnega pojava bolezni, da se lahko posebni ukrepi sprostijo, je pojasnila direktorica.

GIZ Prašičereja opozarja: Prašičja kuga na pomolu

Tudi GIZ Prašičereja Slovenije ugotavlja, da se klasična prašičja kuga nevarno približuje slovenski meji. Prašičja kuga je virusna bolezen, ki se prenaša izključno s prašiča na prašiča in ni nevarna za druge živalske vrste ali ljudi. Posledice izbruha bolezni so izključno ekonomske narave, zato bi ob morebitnem izbruhu škodo lahko trpeli tako rejci kot tudi celotna mesno predelovalna industrija.

Do leta 2000 je Slovenija zaščitno cepila vse prašiče in jih tako varovala pred vnosom kuge iz drugih držav, kjer se občasno še pojavlja. Leta 2005 je proti prašičji kugi prenehala cepiti tudi sosednja Hrvaška, vendar se vse odtlej bori s posamičnimi primeri izbruha bolezni. Od novembra lani izbruhi prašičje kuge ob južni meji ogrožajo tudi slovensko prašičerejo. V zadnjem tednu se je tik ob slovenski meji pojavilo več novih žarišč bolezni in sicer tudi v okolici Čakovca in Varaždina.

GIZ Prašičereja Slovenije obvešča celotno javnost, da Slovenci sami lahko naredimo največ za zaščito proti vnosu prašičje kuge v Slovenijo, če se izogibamo svinjskemu mesu in mesnim izdelkom, ki izvirajo iz ogroženih območij sosednje Hrvaške. Svinjsko meso, ki ni termično obdelano - na primer slanina in neobarjene klobase -, je poleg živih prašičev, najpogostejši vir prenosa bolezni.