Oblikovano končno besedilo Zakona o dolgotrajni oskrbi: 'V središču uporabnik'

V preteklih tednih so potekala intenzivna in poglobljena usklajevanja besedila Zakona o dolgotrajni oskrbi med ministrstvom za solidarno prihodnost in vsemi ključnimi deležniki – s pogajalsko skupino Ekonomsko-socialnega sveta, posvetovalno delovno skupino, izvajalci, uporabniki, strokovno javnostjo in civilno družbo.  

Deležniki so podali predloge in pobude v zvezi z zakonom, predvsem na področjih financiranja, operativnih vidikov izvajanja storitev in pravic uporabnikov. "Ministrstvo je pripombe v največji meri upoštevalo in oblikovalo končno besedilo. Besedilo zakona tako zdaj predstavlja izhodišče za sklepna usklajevanja z ministrstvom za finance," so sporočili.

Zagotavljajo, da središče usklajenega besedila novega zakona še vedno ostaja posameznik, uporabnik storitev. Minister Simon Maljevac ob tem poudarja: "Jedro naše vizije je zgraditi mrežo storitev v skupnosti in s tem starejšim omogočiti, da čim dlje ostanejo doma oziroma v znanem okolju. Obenem pa tistim, ki potrebujejo 24-urno institucionalno varstvo, omogočiti iz javnih sredstev zagotovljen socialni del oskrbe. Pomemben podatek je tudi, da usklajeno besedilo zakona ne posega v nabor posameznikovih storitev." Zakon opredeljuje tudi načine in vire financiranja storitev dolgotrajne oskrbe; in sicer proračunski vir ter enoodstotno prispevno stopnjo delavcev in delodajalcev.

"Ob podpisu koalicijske pogodbe in ob nastopu funkcije smo se zavezali, da na področju dolgotrajne oskrbe ne bomo nikomur krčili obsega pravic in da bomo zagotovili financiranje izvajanja storitev," še pojasnjuje minister. V naboru pravic tako ostajata dolgotrajna oskrba na domu in v instituciji, denarni prejemek (preoblikovan obstoječi dodatek za pomoč in postrežbo), institut oskrbovalca družinskega člana (preoblikovan obstoječi družinski pomočnik), kot dodatni pravici pa zakon vpeljuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnost ter e-oskrbo.

Z novim Zakonom o dolgotrajni oskrbi ministrstvo vzpostavlja nov socialni steber. "Smo hitro starajoča družba, aktivno prebivalstvo bo imelo od plačevanja prispevka, navkljub temu, da storitev dolgotrajne oskrbe sami še ne bomo potrebovali, korist že takoj. Dolgotrajno oskrbo bodo koristili naši starši in stari starši, storitve bodo dostopne in kakovostne, aktivni prebivalci pa bomo razbremenjeni marsikatere skrbi," dodaja.

Maljevac usklajevanja, tudi v finančnem delu, ocenjuje kot uspešna: "Preliminarne raziskave so pokazale, da večina Slovenk in Slovencev ne nasprotuje obveznemu zavarovanju, če to pomeni, da ima posameznik na stara leta neko obliko dolgotrajne oskrbe, financirano iz javnih sredstev, zagotovljenih tudi iz naslova obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. To jasno kaže, da ostajamo solidarna družba."

Besedilo zakona zdaj čaka še končna uskladitev znotraj koalicije, preden o njem razpravlja in ga potrdi vlada, za tem pa še poslanke in poslanci državnega zbora.

"Časovnica sprejemanja zakona je preambiciozna"

Medtem na Ekonomsko socialnem svetu (ESS) pojasnjujejo, da je časovnica sprejemanja zakona preambiciozna. Predsednik ESS Jakob Počivavšek ob tem pojasnjuje, da bi teoretično sicer bilo mogoče, da vlada predlog zakona obravnava že naslednji teden, a ker ESS z zadnjim predlogom za zdaj še ni seznanjen, je po njegovih besedah to malo verjetno. Naslednja seja ESS pa je sklicana za 23. junij.

"Gre za izjemno zahteven zakon in vlada si ne bi smela privoščiti tako kratkih časovnic pri vsebinsko tako pomembnih zakonih," pa je opozorila članica pogajalske skupine ESS Martina Vuk.

Člani pogajalske skupine ESS so sicer najprej dobili na mizo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in osnutek izhodišč sistemskega financiranja dolgotrajne oskrbe, zatem pa še predlog zakonskih členov o financiranju sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe.

Sindikati si ob tem želijo, da bi bila osnova za uvedbo novega prispevka širša in da bi vanjo poleg plače zajeli tudi druge oblike premoženja ali vsaj vrste prihodkov, denimo obresti in dividende, je poudarila Vuk.

Medtem ko sindikati uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo ne nasprotujejo, so bolj zadržani na delodajalski strani. Predlog zakona namreč predvideva uvedbo nove prispevne stopnje za delodajalce in delojemalce v višini enega odstotka. Eden od ključnih izzivov pri implementaciji zakona pa bo po oceni ESS tudi kadrovsko vprašanje. "Zagotavljanje ustreznega kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe bo velika težava," je še poudarila Vuk.