Obletnica brionske deklaracije: spomnili na tedanjo enotnost in iskrenost

"Ta čas se kaže kot doba velike enotnosti, ki je zdaj ni. Seveda je ni, niti ni takih usodnih odločitev. Žal pa ni vselej koristnega iskrenega dialoga, ki je tisti čas posebej krasil in tudi danes bi prav prišel. Razlike niso nikoli problem, če sta dialog in sodelovanje, so razlike pravzaprav rešitev," je povedal Borut Pahor na slovesnosti v vili Podrožnik.

Predsednik republike je poudaril, da je brionska deklaracija, ki naj bi zamrznila proces osamosvojitve, tega še pospešila, obenem pa je pripomogla k priznanju mednarodne subjektivitete Slovenije. Predstavniki slovenske države so takrat s sprejetjem deklaracije navidezno popuščali, hkrati pa ogromno pridobili.

Podobne poudarke sta imela tudi slavnostna govorca Milan Kučan in Dimitrij Rupel. Tedanji predsednik predsedstva je prepričan, da so takratna pogajanja uveljavila Slovenijo kot evropsko pogajalko in mednarodni subjekt. "Tudi najzahtevnejše probleme je mogoče reševati po poti dialoga, potrpežljivega in argumentiranega iskanja soglasja, brez merjenja moči. Tudi v mednarodnih odnosih je pomembno biti načelen, ohranjati verodostojnost, iskati zaveznike in ne prilagajati stališč kratkotrajnim koristim. Tudi v vojni, če ti je vsiljena, se je treba braniti in se zavzemati za mir. Za najtežje odločitve je treba pridobiti razumevanje in podporo državljanov, povedati resnico in imeti za to pogum, biti do njih spoštljiv in si prizadevati za njihovo zaupanje," je povedal Kučan.

Rupel je pozornost namenil tudi pomenu deklaracije za slovensko diplomacijo in spregovoril o diplomatskih prizadevanjih. "Glavno vlogo pri osamosvojitveni vojni so imeli vojaki, pri miru med slovensko in jugoslovansko vojsko na Brionih pred 30 leti pa so glavno vlogo imeli diplomati. Vojaki so za vojno, diplomati so za mir. Eni in drugi so bili potrebni za vzpostavitev slovenske narodne države," je poudaril tedanji zunanji minister.

S sprejetjem brionske deklaracije pred 30 leti so bili za tri mesece zamrznjeni slovenski osamosvojitveni ukrepi 

JLA se je odpovedala nadaljnjemu posredovanju. S sprejetjem deklaracije se je končala desetdnevna vojna, hkrati je bil to prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.

Brionsko deklaracijo so sprejeli predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, jugoslovanskih zveznih oblasti in trojka tedanje Evropske skupnosti. Iz Slovenije so se sestanka udeležili predsednik predsedstva Kučan, premier Lojze Peterle, zunanji minister Rupel, slovenski predstavnik v jugoslovanskem predsedstvu Janez Drnovšek in predsednik slovenske skupščine France Bučar.

Čeprav se je Slovenija s sprejetjem brionske deklaracije zavezala, da bo za tri mesece zamrznila osamosvojitvene procese, so se ti dejansko še pospešili. Jugoslovansko vodstvo je spoznalo, da osamosvojitve ne bo moglo ustaviti, zato je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih umakne iz Slovenije. Zadnja kolona JLA se je na trajekt v koprskem pristanišču vkrcala 25. oktobra 1991.