Pred letom dni je Slovenija v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako vstopila v zvezo Nato skupaj s še šestimi vzhodnoevropskimi državami. Takrat je postala del največje širitve v zgodovini zavezništva. Leto dni kasneje je polno vpeta v soodločanje v zvezi NATO, slovenski predstavniki zlagoma zasedajo položaje v zavezniških strukturah, vse več - trenutno skoraj 300 - pa je tudi slovenskih vojakov, ki delujejo v zavezniških operacijah v tujini.
Rupel: Članstvo že s pridom izkoriščamo
Kot je ob prvi obletnici vključitve menil zunanji minister Dimitrij Rupel, si je Slovenija z vstopom v NATO zagotovila varnost na najbolj učinkovit in racionalen način, hkrati pa izredno okrepila svojo mednarodno težo. "Svoje članstvo že s pridom izkoriščamo v nacionalnem interesu, ki se prepleta z interesom krepitve evroatlantske in globalne varnosti," je dejal Rupel.
Šinkovec: Vstop je bil 'tektonski premik'
Tudi slovenski stalni predstavnik pri zavezništvu, veleposlanik Matjaž Šinkovec, je menil, da je vstop Slovenije v NATO, ki ga je označil kot "tektonski premik", prinesel tudi velik politični vzvod, ki ga lahko država uporabi, če želi.
Erjavec: Slovenija se je izkazala kot kredibilna članica
Obrambni minister Karl Erjavec pa je izjavil, da se je Slovenija v letu dni izkazala kot kredibilna članica zavezništva, ki je pripravljena prevzeti odgovornost za zagotavljanje miru in stabilnosti v širšem mednarodnem okolju. Dokaz za to je po njegovih besedah tudi 280 pripadnikov Slovenske vojske v zavezniških operacijah v tujini.
Kovačič: Posebnih koristi še ni
Sociolog in politični analitik Gorazd Kovačič meni, da Slovenija posebnih koristi v letu dni članstva v zvezi Nato ni imela. Slovenski državni aparat tudi nima dovolj kadrov, da bi lahko izkoristil različne razpise in ponudbe za gospodarsko sodelovanje. Varnostni položaj se ni spremenil, saj je Nato vojaška organizacija, Slovenija pa potrebuje varnost, ki ne bo temeljila predvsem na vojski, pač pa na drugih družbenih dejavnikih. Članstvo sicer ni prineslo neposredne škode, se je pa prav zaradi vstopa v Nato povečal vojaški proračun, je še menil Kovačič.
Stroški: okoli 3 milijone evrov na leto
Med glavnimi argumenti nasprotnikov vstopa v Slovenije v Nato so bila opozorila, da bo članstvo za sabo potegnilo zelo visoke stroške. Eden od lažje izmerljivih stroškov je prispevek v tri zavezniške proračune. V letu 2004 je slovenski prispevek v vojaški proračun Nato znašal 327,2 milijona tolarjev (1,4 milijona evrov), letos pa je po navedbah obrambnega ministrstva predvidena obveznost za ta proračun 488 milijonov tolarjev (2 milijona evrov). Lani je bil prispevek nižji, ker Slovenija ni bila članica celo leto.
Poleg tega je v zavezniški proračun za investicije (NSIP) Slovenija lani vplačala 62,8 milijona tolarjev (262.000 evrov), za leto 2005 pa je njena predvidena obveznost v tem proračunu 105,6 milijona tolarjev (440.000 evrov). Prispevek v tretji, civilni proračun Nato, je lani znašal dobrih 99 milijonov tolarjev (413.618 evrov).
Poslovne priložnosti še neizkoriščene
Zagovorniki vstopa v Nato so napovedovali tudi povečanje poslovnih priložnosti za slovenska podjetja. Na vprašanje, ali so se v letu dni ta pričakovanja izpolnila, so na obrambnem ministrstvu odgovorili precej zadržano. Kot so pojasnili, se je ob vstopu v Nato odprla možnost za sodelovanje v skupnih razvojnih in tehnoloških projektih, za take projekte pa "je značilno, da so glede končnih učinkov naravnani bolj srednjeročno in dolgoročno, zato ne moremo pričakovati takojšnjih neposrednih učinkov na gospodarstvo". Poleg tega so ugotovili, da je treba v slovenskem obrambnem sistemu in gospodarstvu "izvesti primerno prilagoditev in pomembno povečati sposobnost sodelovanja".
Veleposlanik Šinkovec pa je naštel tudi nekaj konkretnih primerov slovenskih podjetij, ki so omenjene možnosti pri zvezi Nato že izkoristila. Lani spomladi je bil tako Hermes Softlab izbran za partnerja pri izvedbi sistema poveljevalno nadzornega sistema (AGS), prav tako lani je podjetje Viator&Vektor s svojim lastnim proizvodom Blue Force Tracking sodelovalo na zavezniški razstavi, pred kratkim pa se je v delo ene od projektnih skupin vključilo tudi podjetje Fotona.
Neurejeno vprašanje varovanja zračnega prostora
Eno od vprašanj, ki tudi leto dni po vstopu v Nato še ni dolgoročno urejeno, je ustrezno varovanje slovenskega zračnega prostora. Nemalo prahu je v slovenski javnosti dvignila odločitev, da bodo v okviru zavezništva varovanje zagotavljala italijanska letala. Vseeno so ta od prvega dne članstva Slovenije odgovorna za to nalogo, vendar gre za začasen dogovor, ki niti še ni formaliziran. To naj bi uredili s tehničnim sporazumom med Ljubljano in Rimom, medtem ko dolgoročne rešitve še ni na vidiku. Obrambni minister Erjavec namreč čaka na nasvet vojaških strokovnjakov, ki ga pričakuje do konca leta.
