Na prvi pogled delo Evropske komisije v primeru spora o implementaciji arbitražne sodbe ne bi smelo biti zapleteno. "Odkar so sodniki mejo določili, je meja znana. In Evropska komisija je enajstkrat javno izjavila, da je treba odločitev uresničiti. To torej ni zadeva Evropske ljudske stranke ali kakšne druge stranke. Kakršne koli barve bi bil šef Evropske komisije, bi moral spoštovati pravo in zahtevati implementacijo," pravi evropski poslanec Lojze Peterle.
A kaj, ko je potem Evropska komisija obrnila ploščo, Bruslju očita nemški Spiegel, ki se je dokopal do pravnega mnenja pravne službe Evropske komisije. In ta preobrat je nekako sovpadal z vstopom nekdanjega hrvaškega poslanca Evropske Ljudje stranke Andreja Plenkovića, na evropski politični parket v vlogi hrvaškega premierja. Več mesecev je nato kar cela Evropa gledala izražanje medsebojne naklonjenosti – od objemov, pošiljanja poljubčkov in ljubeznivih komplimentov. Junckerjevo favoriziranje Hrvaške je bilo vidno, ni pa bilo potrjeno.
Junckerja opozoril, da gre samo še za pravno vprašanje
Ko se je Hrvaška po razsodbi sodišča uprla implementaciji razsodbe, je Peterle Junckerju najprej poslal pismo, nato je na to temo s šefom komisije zahteval sestanek: "Takrat sem z najboljšimi nameni obiskal predsednika Evropske komisije in mu dejal, da odkar sta se Slovenija in Hrvaška skupaj z Evropsko zvezo odločili za arbitražo, in je na tej podlagi Hrvaška tudi vstopila v Evropsko zvezo, gre samo še za pravno vprašanje."
Pa se je Juncker vseeno odločil, da Evropska komisija ne bo podala mnenja v povezavi s tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava. "Komisija ima sicer pravilo, da lahko kljub temu ne vstopi v proces, ampak ta objava je pokazala, kako je s pravno pozicijo in jaz ne vidim boljše poti, kot to, da komisija vztraja na pravnem stališču in ne vnaša politične igre v zadevo, ki je po pravni poti končana," je jasen Peterle.
Fajonova vesela, da Juncker odhaja
Zdaj je jasno, da Junckerjeva odločitev ni nastala na podlagi nasvetov pravne službe:"Namigovanja so bila, da tak dokument obstaja, sama ga sicer nisem videla. Me pa ravnanje Evropske komisije skrbi, predvsem kar dela njen predsednik Jean Claude Juncker. Če prikriva kot varuh pogodb neke dokumente lastne pravne službe, je to potem zelo zaskrbljujoče in si v tem primeru ne zasluži samo kritiko. Vesela sem, da se tej komisiji mandat izteka," pravi evropska poslanka Tanja Fajon.
A četudi Juncker s koncem mandata odhaja, bi lahko bile posledice dolgotrajnejše. "Zelo očitno je bilo, da se je predsednik Evropske komisije postavil na stran ene države, čeprav je ravno ta teden v Evropskem parlamentu govoril, kako pomembna je vladavina prava, po drugi strani pa je očitno ne upošteva. To je politična komisija, lahko se odloči kot želi, ampak da ne spoštuje svojih notranjih služb je močno zaskrbljujoče in tu je Jean Claude Juncker naredil nekaj močno škodljivih korakov, tudi za prihodnost komisije," nadaljuje Fajonova. S tem se strinja tudi Peterle: "To vsekakor ni dobra situacija. Čeprav ima torej komisija formalno pravico, da se v tej fazi ne izrazi, bi pa bilo veliko boljše, če bi, sledeč pravnemu mnenju vstopila v proces in se potrudila, da pride do implementacije." Pri tem pa bi ohranila tudi svojo verodostojnost, meni Peterle: "Ni mogoče na eni strani ocenjevati domnevnih prekrškov Viktorja Orbana, v primeru Slovenije in Hrvaške pa pozabiti na pravni vidik."
Zdaj bo Slovenija lahko še bolj samozavestna
Kaj bo sledilo sedaj, je težko napovedovati, pravi Fajonova: "Kakšne bodo posledice je preuranjeno soditi. Dobro je, da smo trezni, modri, doslej smo modro ravnali. Nam gre pa to vsekakor v prid. Če beremo ta dokument, ki je danes javnosti dostopen, zelo jasno govori v prid našim pravnim argumentom in bo toliko lažje zastopati vse to, biti samozavesten. In pritisk na Hrvaško bo nedvomno večji, pa tudi na Evropsko komisijo."
Oba napovedujeta, da bosta poskrbela, da Bruselj zgodbe ne bo spregledal, slovenski evropski poslanci pa da bodo še naprej vztrajali pri spoštovanju odločitve sodišča.
KOMENTARJI (327)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.