Cerarjeva: Diskreditacija mene in tožilstva

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se je v tem mandatu ukvarjala z razmerami na državnem tožilstvu in morebitno odgovornostjo nosilcev javnih funkcij za obdobje 2000–2004, je sprejela poročilo o svojem delu in ugotovitvah.

Predsednik komisije Dimitrij Kovačič (SDS) je po današnji seji povedal, da je komisija ugotovila, da delo tožilstev v obdobju 2000–2004 ni bilo zadovoljivo. Pri tem je posebej izpostavil ugotovitev o pritiskih na delo tožilcev v nekaterih primerih in pojasnil, da je šlo bodisi za politične pritiske ali pa za pritiske kapitala.

Za nezadovoljivo stanje v tem obdobju nosi objektivno odgovornost Zdenka Cerar, ki je bila takrat generalna državna tožilka, ugotavlja komisija. Kot je dejal Kovačič, je imela pri "posameznih odločitvah tudi političen interes, kar kažejo nekatera dejanja, zaradi katerih je prišlo do odločitev, ki niso bile ustrezne".

Na poročilo parlamentarne komisije se je že odzvala Zdenka Cerar, ki poročilo vidi kot izrazit primer politične diskreditacije sebe osebno in tožilstva. Pavšalne trditve, da delo tožilcev ni bilo učinkovito, pa razume kot "poskus zakriti sedanje slabo stanje, ko pa je tožilstvo v velikih težavah".

Cerarjeva tako zavrača, da je bilo delo tožilcev v času, ko je sama bila generalna državna tožilka, slabo in nezadovoljivo. Za tovrstne trditve ni nobenega dokaza, vse priče na komisiji z izjemo Borisa Popoviča pa so po njeno "povedale, da v času mojega vodenja ni bilo ne pristranosti ne političnih pritiskov".

Podpredsednica LDS tudi zavrača, da bi delovala politično pristransko in pod vplivom LDS. V obdobju, ko je opravljala funkcijo generalne državne tožilke, so tako imeli v postopku dva prepoznavna člana LDS, in sicer Borisa Šuštarja, ki je bil tudi pravnomočno obsojen zaradi korupcije, in tedanjega ministra Dimitrija Rupla.

Politični pamflet

Čeprav je bil časovni okvir komisije omejen na štiri leta, so po navedbah njenega predsednika za boljše razumevanje stanja in dela tožilstva v samostojni Sloveniji, zlasti pa v letih 2000–2004, pogledali še nekoliko dlje v zgodovino.

Kot je zapisano med ugotovitvami, so tako idejno usmerjeni tožilci po osamosvojitvi Slovenije imeli v času tranzicije "velike težave pri prilagajanju na nov koncept učinkovitega pregona novih oblik gospodarskega kriminala, ki se je najbolj razbohotil ravno v tranzicijskem obdobju vladavine LDS". Tudi sama zakonodaja po Kovačičevih besedah še ni bila pripravljena, da bi bil ta proces hitrejši.

Član komisije iz opozicijske SD Dušan Kumer, ki se z vsebino poročila ne strinja in napoveduje pripravo ločenega mnenja, poročilo ocenjuje kot "tipičen, ilustrativen političen pamflet", kjer je bil institut parlamentarnega nadzora zlorabljen v politične namene. Kot je pojasnil, je imel edini pripombe, ker je tudi edini član komisije iz "prave opozicije".

Kumer o poročilu pravi, da gre za politizacijo in obračunavanje s političnimi nasprotniki in nenazadnje tudi tekmeci. Poleg tega poročilo po njegovih besedah ni verodostojen odraz tega, kar so priče in preiskovanci pred komisijo povedali.