Gre za predhodna zakonodajna referenduma, ki za poslance državnega zbora nista zavezujoča, država pa bo zanju morala nameniti okrog 500 milijonov tolarjev. Ne glede na to pa se v parlamentu lahko na koncu odločijo tudi drugače.
Referendumska vprašanja so precej zapletena, saj je tisto o železničarskem referendumu dolgo kar dvajset vrstic. Pobudniki železničarskega referenduma in zdaj v njihovem imenu republiška volilna komisija sprašujejo, ali smo za to, da država ohrani železnice kot eno samo podjetje, da se železnicam znova vrne železniška infrastruktura, da se železnice prodajajo le kot celota in da država železnicam zagotovi kritje izgub pri neprofitnem potniškem prometu. Referendumsko vprašanje se v celoti glasi: "Ali naj se s predlaganim zakonom o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice uredi preoblikovanje in privatizacija javnega podjetja Slovenske železnice drugače, kot je predlagano, in sicer tako, da javno podjetje deluje kot javno in enovito podjetje, ki zagotavlja kakovostne železniške storitve in varnost ter urejenost železniškega prometa; da se v javno podjetje Slovenske železnice vključijo vse tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za zagotavljanje varnega in urejenega železniškega prometa; da se v primeru privatizacije javno podjetje Slovenske železnice privatizira zgolj kot celota tako, da država ohrani večinski delež in prevladujoč vpliv; da v skladu z zahtevami Evropske unije vlada zagotovi takšno finančno strukturo, na podlagi katere se bodo vzpostavile razmere za uspešno poslovanje javnega podjetja Slovenske železnice; da vlada javnemu podjetju Slovenske železnice zagotovi dolgoročno sistemsko financiranje tistih železniških storitev, ki se izvajajo zaradi javnih koristi tako, da pokrije razliko med ceno, ki jo določa država, in dejanskimi stroški javnih prevozov, ki jih zahteva država in zagotavlja tudi ustrezen razvoj teh storitev; da vlada zagotovi pospešeno izvajanje nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture."
Tudi referendumsko vprašanje o vračanju vlaganj v telefonijo je zapleteno. Pobudnike zanima, ali naj država namesto predvidenega 20 oziroma 40 odstotnega deleža vloženega denarja vrne ves denar. Poleg tega jih tudi zanima, ali naj se denar vrne že po prvi fazi prodaje državnega deleža v Telekomu. Referendumsko vprašanje pa se v celoti glasi: "Ali naj se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje: uredi vprašanje upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje tako, kot je predlagano, in sicer, da bi upravičenci imeli pravico do vračila vlaganj ne glede na datum sklenitve pogodbe s predniki Telekoma Slovenije in samoupravnimi interesnimi skupnostmi; uredi vprašanje osnove za vračilo vlaganj tako, kot je predlagano, in sicer tako, da se plačani znesek po pogodbi, ki predstavlja vlaganje v telefonske centrale, medkrajevne vode in krajevna telefonska omrežja, v celoti povrne v denarnih sredstvih; uredi vprašanje začetka vračanja upravičencem tako, kot je predlagano, in sicer tako, da se začne vračati upravičencem v roku enega meseca po prvem vračilu kupnine od privatizacije državnega deleža v Telekomu Slovenije?".
Na obe referendumski vprašanji se bo odgovarjalo tako, da bo volilec na glasovnici obkrožil besedo "za" ali besedo "proti". Referenduma bosta uspešna, če ju bo podprla več kot polovica volilcev, ki bodo prišli na volišča.
