Številne osebe, ki so danes še dojenčki, bodo v prihodnosti soočene z dejstvom, da na svetovnem spletu obstaja bogat zapis njihove preteklosti. Rojstvo, prvo kopanje, dojenje, jok, prva gosta hrana, prvi koraki, nagci na plaži, učenje kakanja v kahlico, napadi trme, prvi dan v vrtcu, v šoli in še in še.
Vse te fotografije in posnetke pa bosta objavili osebi, ki jim je ta mali človek zaupan v varovanje do polnoletnosti. Mati in oče bi morala otroka varovati in spoštovati njegovo pravico do zasebnosti. A večina staršev na te zadeve niti ne pomisli, ko na različnih družbenih omrežjih objavi fotografijo svojega otroka. Večina namreč meni, da gre za nedolžne, ljubke posnetke, ki njihovemu otroku ne morejo škodovati.
Malčki na fotografijah so res ljubki, ampak ...
Če na hitro preletimo na primer Instagram, odkrijemo številne posnetke otrok, in če še preverimo celotne profile oseb, ki te posnetke objavljajo, vidimo, da gre za dokumentiranje in javno objavo zasebnega življenja mladoletnih otrok. Še več – veliko žensk dokumentira že svojo nosečnost. Tako lahko neko osebo spremljate že od njegovega prvega ultrazvoka naprej. Nosečnice rade objavljajo tudi tedenske fotografije nosečniškega trebuha in nato tudi same prizore rojevanja. Ko je otrok rojen, s številnimi sledilci delijo prve fotografije novega Zemljana, njegovo ime, težo in dolžino. Obstaja celo nekakšno stališče, da na tovrsten način starši kažejo naklonjenost in ljubezen do svojih otrok. Le kakšni so torej v očeh teh ljudi tisti starši, ki na svojih profilih nimajo objavljene niti ene fotografije svojih otrok?
Čeprav se večina strinja, da gre za izredno lepe prizore, pa se postavi vprašanje, kje so pravice teh otrok. Ali starši, ki na svojem Facebook profilu objavijo sicer zabaven posnetek otroka, ki se uči kakati v kahlico in pri tem poteka smešen pogovor o smiselnosti tovrstnega početja, pomislijo, kako se bodo čez 15 let na to objavo odzvali takrat že skoraj odrasli mladoletniki. Ali pa njegovi sošolci v osnovni šoli, ki bodo to objavo izbrskali na spletu.
Oziroma, morda bi se lahko starši vprašali, kako bi se na takšne objave odzvali sami, če bi se to zgodilo njim. Veliko je namreč takšnih, ki že ob listanju družinskega albuma, ki je skrbno varovan na polici družinskega doma, zardijo. Sami smo namreč imeli ta privilegij, da naše življenje ni bilo dokumentirano in objavljeno na svetovnem spletu. Veliko staršev tudi ne razume, da so njihovi otroci v bistvu samostojne osebe, ki imajo svoje pravice (in seveda dolžnosti). Mati ali oče si ne more lastiti otroka in z njegovim telesom in osebnostjo početi kar koli želi, pravijo nekateri ameriški psihologi.
Ameriški strokovnjaki opozarjajo na še eno pomembno dejstvo: že zdaj nas bodoči delodajalci radi pogooglajo. Kaj pa, če bo nekega dne od vaših objav odvisen vpis vašega otroka na prestižno univerzo ali dodelitev štipendije za nadarjene? Ali pa, da bo lahko kdor koli izbrskal digitalni zapis celotnega otroštva na primer predsednice neke države?
Zakaj je sploh potrebno objavljati tovrstne fotografije? Se starši sploh zavedajo pasti tega početja? Nekatere policijske preiskave pedofilskih organizacij so razkrile, da so ti ljudje kradli javno dostopne fotografije golih otrok. In ob pregledu družbenih omrežij, smo lahko ugotovili, da je takih fotografij in posnetkov več kot na voljo. Tudi če imate zaklenjene Facebook profile, obstajajo načini, da nepridipravi pridejo do fotografij vaših otrok. Razmislite tudi o tem, koliko vaših prijateljev deli in všečka sliko vašega otroka ter koliko prijateljev vaših prijateljev to vidijo?
A nevarnosti ne predstavljajo le pedofili, opozarjajo tuji strokovnjaki. Pomislite na kriminalce, ki kradejo identiteto drugih. Če si izberete odprt profil neke matere na primer na Instagramu in če si vzamete čas ter ga pregledate, se lahko dokopljete do številnih informacij o njenem otroku. Gre za popolnoma nepremišljene objave, ki ogrožajo varnost otroka in celotne družine, opozarjajo ameriški strokovnjaki. Starša razkrijeta popolnoma vse in še tisto, kar mislita, da ne. Zelo hitro pridete do podatkov o imenih in priimkih družinskih članov, datumih in lokacijah rojstva, prebivališču, vsakdanjih navadah in podobno. Si starši res želijo, da popolni neznanci vedo skoraj vse o njihovi družini in o navadah njihovih otrok? Njihov namen najverjetneje ni bil takšen.
Kako naj zavarujete svoje otroke?
Najbolje tako, da sploh ne objavljate fotografij in posnetkov svojih otrok, pravijo ameriški strokovnjaki. Ne razkrivajte njihovih imen, datumov rojstva, kam gredo v vrtec, šolo, na katerih igriščih se igrajo, kam in kdaj hodijo na trening in podobno.
Če se vam zdi, da gre za preveč radikalno zahtevo in da kljub temu želite deliti posnetke svojih malčkov s prijatelji in neznanci, pa morda razmislite o tem, da s partnerjem oziroma nekom drugim, ki bo lahko objektivno ocenil razmere, pregledate svoj profil na družbenih omrežjih. Razmislite, ali razkrivate preveč? Morda že celo večnost niste pregledali svojih varnostnih nastavitev? Če to drži, potem to le storite. Vsake toliko tudi preglejte seznam svojih prijateljev ali sledilcev. Morda je čas, da se od koga poslovite. Če med sledilci opazite sumljive profile, jih vzemite pod drobnogled. Naj vam ne bo vseeno, kdo bo videl vašega malčka golega na plaži in kaj bo nato s to fotografijo počel.
Kako pa je s tem v Sloveniji?
Ajda Petek iz Centra za varnejši internet SAFE-SI je za 24ur.com razložila, da gre pri objavah otrokovih fotografij na spletu za poseg v zasebnost otroka. Meni, da ni najboljša ideja, da starši objavljajo fotografije svojih otrok, ko so ti goli ali v različnih intimnih trenutkih, kot je na primer kopanje ali sedenje na kahlici. Razume, da so starši že od vedno radi kazali fotografije svojih otrok babicam, dedkom, prijateljem, morda tudi znancem in kolegom v službi. "Vendar pa slik niso kazali popolnim neznancem na ulici, prodajalcu na tržnici, uslužbencem na banki in tako naprej," poudarja in dodaja, da so starši s sprihodom interneta začeli te fotografije objavljati zelo na široko. "Na Facebooku so na voljo mnogim, če ne poskrbimo za nastavitve zasebnosti in objavljamo javno ali neprevidno sprejemamo za prijatelje ljudi, ki jih ne poznamo," opozarja Petkova.
Kako se bo otrok odzval čez deset let?
Ob tem razloži, da so še bolj odprti blogi, ki si jih lahko ogledajo vsi uporabniki spleta. Podobni so tudi forumi ali pa na primer galerije fotografij. "Starši naj se vprašajo, ali bo njihovim otrokom čez deset let všeč, da so te slike na spletu, da si jih ogledajo njegovi sošolci in ga morda zafrkavajo, kakšen je bil in kaj je počel, ko je bil majhen. Starši naj upoštevajo, da ima tudi njihov otrok pravico, da si sam izbere, katere slike o njem bodo objavljene na spletu in kakšno identiteto oziroma ugled si želi zgraditi na spletu. Slike iz previjalne mize najbrž ne bi rad delil s svetom," je bila kritična naša sogovornica, ki dodaja, da se lahko objave na spletu zaščitijo z geslom, tako da do njih lahko dostopajo le izbranci. Starši naj razmislijo tudi o tem, da album fotografij in posnetkov svojih otrok izdelujejo na računalniku ali tablici z aplikacijami, ki to pač omogočajo.
V ZDA je vse več pozivov, naj starši dobro premislijo, kakšne fotografije otrok bodo objavili na spletu, saj da s temi objavami lahko vplivajo – negativno ali pozitivno - na otrokovo prihodnost (vpis na prestižno univerzo, sprejem v športni klub in podobno). Petkova je za 24ur.com dejala, da bi o tem morali razmisliti tudi slovenski starši. "Na spletu ni meja. Delodajalci, volivci, javnost in mediji so že povsod začeli uporabljati internet za iskanje informacij o določenem kandidatu za službo, politično ali kakšno drugo funkcijo. Otrok naj ima pravico, da sam odloči, kakšno spletno identiteto si bo zgradil. Ne pa da mu jo zgradijo že starši, preden sploh začne uporabljati internet," opozarja.
In zakaj imajo starši sploh potrebo, da na svojih družbenih profilih objavljajo množico fotografij svoji otrok – tudi v izredno zasebnih trenutkih? Petkova nam je predstavila svoj osebni pogled na to vprašanje, ob tem opozarja, da njeno mnenje nima strokovne podlage. A vendar: "Pri nekaterih blogih, predvsem v tujini, vse skupaj res deluje kot neka samopromocija, potreba starša, da je opažen, "slaven" tudi prek svojih otrok. Pri slovenskih primerih pa se mi zdi, da objavam pogosto botruje tudi naivnost staršev, saj v tem ne vidijo nič slabega ali nevarnega in tudi ne pomislijo, kako širok je lahko krog bralcev nekega bloga oz. fotografij otroka. Njim se zdi njihov otrok lep, simpatičen, zabaven in želijo to pokazati še drugim, predvidevam, da predvsem krogu znancev in ne pomislijo, da si lahko te slike ogledujejo popolni neznanci," nam je razložila svoje videnje tega vprašanja.
Varuh človekovih pravic: Otrok ima nedvomno pravico do varstva zasebnosti
Iz Urada varuha človekovih pravic so za 24ur.com dejali, da ima otrok nedvomno pravico do varstva zasebnosti, kamor sodi tudi objavljanje njegovih fotografij na spletu, v medijih ali drugje v javnosti. Varstvo pravic otroka se spreminja glede na njegovo odraščanje in s tem praviloma vedno večjo zrelost in zmožnost presoje posledic določenih ravnanj in odločitev. "Starejši kot je otrok, večjo težo je treba dati njegovemu mnenju. Menimo, da je tudi velika razlika med tem, kakšno je stališče staršev in otroka. Če npr. šestnajstletnik želi objavljati svoje fotografije in starši temu nasprotujejo, bi volja staršev lahko upravičeno prevladala, obratno pa, menimo, da je nesprejemljivo, če bi starši objavljali otrokove fotografije kljub njegovemu izrecnemu nasprotovanju," poudarjajo.
Kdaj se lahko vmeša država?
Otrok je odvisen od staršev, ki v njegovem imenu presojajo, kaj je otroku v korist in kaj ne. Pri tem imajo starši razmeroma proste roke, čeprav so omejeni s tem, da otroka ne smejo ogrožati, pravijo v uradu. "V primerih, ko prihaja do ogrožanja otrok pa se lahko oziroma se mora vmešati država s svojim aparatom in otroka zaščiti. Menimo sicer, da danes objava fotografij otroka načeloma (če ne gre za kakšno kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost) ne more pomeniti takšnega ogrožanja otroka, ki bi opravičevalo poseganje države v družino. Družba v celoti, njen pravni sistem in pogledi na različna vprašanja pa se s časom spreminjajo in je tako povsem mogoče, da bi se tudi to kdaj v prihodnosti spremenilo," pravijo na uradu varuha človekovih pravic.
Menijo, da bi se straši morali ukvarjati z vprašanjem, kakšna so tveganja objav slik mladostnikov in se za objave odločati zrelo, saj je to njihova vloga. "Res pa je, kot smo že omenili, da načeloma nihče tretji nima pravice v imenu staršev presojati, kaj je zrelo in kaj je otroku v korist. Tudi kriterija, kakšne fotografije objaviti in kakšne ne, ni mogoče enostavno postaviti, oziroma ga morda lahko vsak postavlja zase, kar pa ne pomeni, da je veljaven za druge. Naše mnenje je, da je smiselno pri objavi fotografij uporabiti maksimalno zadržanost in pustiti otroku, da se sam odloči za drugačen pristop, ko enkrat odraste," svetujejo v uradu.
Kaj pa, če imata starša različne poglede na objavljanje fotografij?
Mnenje urada je, da lahko odločitev o objavi fotografij otrok v javnosti načeloma sprejmejo le starši soglasno. Če takšnega soglasja ni, bi se bilo treba takšnih objav vzdržati. Takšno vprašanje po njihovem mnenju sodi med tista, ki so tako pomembna za otrokov zdrav razvoj, da je brez soglasja obeh staršev mogoč edino predlog sodišču, da o tem vprašanju odloči. "Sodišče ima potem moč, da voljo enega od staršev nadomesti z odločbo. Pri nedovoljenem posegu v pravico do zasebnosti je moč od sodišča zahtevati prepoved in/ali primerno odškodnino, v določenih primerih pa bi bil možen celo kazenski pregon," opozarjajo in dodajajo, da ima lahko objava fotografij otrok za njih posledice v prihodnosti, ki pa niso nujno negativne, saj občasno na ta način lahko otrok pridobi tudi določene prednosti, vsaj v smislu slave ali zaslužka.
'Vsakdo bi moral imeti dovolj tenkočutnosti, morale in občutka za druge ljudi in oceniti, ali je objava podatkov drugih v interesu te osebe oziroma ali jo kakor koli moti ali ji (lahko) škoduje'
O odnosu do tega vprašanja smo povprašali tudi Informacijsko pooblaščenko RS Mojco Prelesnik. Iz njenega urada so nam odgovorili, da je treba razumeti pravno ureditev privolitve otroka v obdelavo njegovih osebnih podatkov – pomemben starostni mejnik pa nastopi z dopolnjenim 15. letom starosti, ko lahko otrok nekatere odločitve že sprejema sam, saj mu država takrat lahko prizna tudi poslovno sposobnost. Slednjo sicer v popolnosti pridobi šele z dopolnjenim osemnajstim letom starosti.
Torej otroci do 15. leta niso poslovno sposobne fizične osebe in se torej v skladu z zakonom šteje, da ne morejo sami izražati poslovne volje, zato mora to voljo namesto njih oblikovati in izražati (zakoniti) zastopnik. Od tega pravila tudi pri presoji pogojev za veljavno privolitev v obdelavo osebnih podatkov ni mogoče odstopiti, pravijo. Otroci namreč ne morejo razumeti, v kaj se spuščajo, kaj podpisujejo in v kaj so privolili. Zato pogodbe, ki bi jih podpisal na primer 10-letnik, ne morejo biti veljavne in so nične oziroma jih obravnavajo kot neobstoječe.
Če je otrok starejši od 15 let, pa lahko nekatere odločitve že sprejema sam. V uradu informacijske pooblaščenke menijo, da bi v to skupino sodilo tudi odločanje mladoletnika, ali bo sam ali prek staršev na spletu objavljal svoje fotografije in druge podatke. "Menimo, da bi bilo pri mladoletnikih, starejših od 15 let, glede tega pretirano zahtevati soglasje staršev. V takšnem primeru je torej za veljavno privolitev v obdelavo osebnih podatkov dovolj delna poslovna sposobnost, ki jo mladoletniki "dosežejo" s 15. letom starosti," dodajajo.
Odločitve staršev, ki imajo otroke mlajše od 15 let, so lahko preudarne in premišljene, lahko so pa tudi nespametne in brez zavedanja o posledicah, pravijo v uradu informacijske pooblaščenke. "Objava lastnih osebnih podatkov oziroma podatkov tistih, za katere lahko podamo soglasje, sodi med izjeme v Zakonu o varstvu osebnih podatkov - 7. člen določa, da se ta zakon se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. Takšna ravnanja torej ne predstavljajo kršitve Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Zakonodaja nam torej ne narekuje ali omejuje, kako naj sami ravnamo s svojimi podatki, zato se vaša vprašanja ne dotikajo toliko konkretnih pravnih norm, temveč se bolj nanašajo na preudarnost ravnanja z osebnimi podatki in senzibilnost glede pravice do zasebnosti in osebnih podatkov drugih oseb," dodajajo.
A poudarjajo, da bi morali posamezniki, ki tako ali drugače objavljajo osebne podatke drugih oseb na spletu (otrok, prijateljev, znancev, sodelavcev), predvsem razumeti, da je varstvo osebnih podatkov dejansko pravica odločanja posameznika, katere podatke, s kom in zakaj jih bo delil. "To posledično pomeni, da bi vsakdo moral imeti dovolj tenkočutnosti, morale in občutka za druge ljudi in oceniti, ali je objava podatkov drugih v interesu te osebe oziroma ali jo kakor koli moti ali ji (lahko) škoduje. Zlasti pri objavah na spletu, kjer lahko podatki ostanejo na voljo še zelo dolgo časa (če na kar za vedno), je treba biti pred objavami preudaren. Ko gre za objave osebnih podatkov otrok, bi veljalo premisliti, ali jim lahko ti podatki kasneje v prihodnosti kakor koli škodujejo – morda pri zaposlovanju, v osebnem življenju ali drugače. Starši naj zato tovrstne odločitve sprejemajo preudarno, ne pa nepremišljeno ali brez zavedanja vseh možnih – dobrih in slabih - posledic objav podatkov na spletu," svetujejo staršem.
KOMENTARJI (122)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.