'Objave, ki že mejijo na gladiatorstvo, so žal odraz družbe tega časa'

Potem ko je dijakinja med počitniškim delom v Domu starejših občanov Trebnje napadla starejšo stanovalko, posnetek pa objavila na družbenem omrežju TikTok, se vrstijo obsodbe nasilnega dejanja in pozivi k reševanju problematike nasilja nad starejšimi, ki so ena izmed najranljivejših družbenih skupin. 

"Vedno je treba najprej pomisliti na osebo, ki je bila izpostavljena nasilju. Nasilje je nesprejemljivo v vsakem okolju, tukaj pa se je zgodilo še nad ranljivo osebo. Izjemno nam je žal – tako za starejšo gospo in gospoda, v podtonu pa, čeprav se bo morda komu zdelo čudno, tudi za mladoletno dijakinjo. Mene je to še posebej prizadelo, ker sem po poklicu medicinska sestra in se ukvarjam z izobraževanjem izvajalcev zdravstvene in babiške nege na področju poklicne etike," je za 24ur.com povedala Darinka Klemenc, članica izvršnega odbora Srebrne niti, ki se že več let poglobljeno ukvarja s področjem nasilja nad starejšimi. 

Dogodek, ki ga v združenju obsojajo, bo na žrtvi zagotovo pustil nek strah ali travmo, še posebej pa jo skrbi dejstvo, da je na posnetku še ena oseba, ki zadevo opazuje, a ne stori ničesar. "Ali je to nek svojec ali zaposleni, ne vem, a zaskrbelo me je, kaj to pomeni. Nekdo je torej to spremljal in ni odreagiral. So pa, kolikor smo zadevo spremljali, tako DSO kot obe ministrstvi pravilno odreagirali in sprejeli vse potrebne ukrepe. Očitno dobro poznajo protokole ravnanja v takšnih primerih."

Starizem – nenaklonjenost starejši populaciji

Dejstvo je, da se nasilje nad starejšimi dogaja, da to ni nenavaden pojav, kar je žalostno, pravi naša sogovornica. Gre za t. i. starizem – nenaklonjenost starejši populaciji, o čemer se v zadnjem času govori precej več, kot se je včasih. 

"Po eni stran je ozaveščenost ljudi o nasilju nad starejšimi, otroki, ženskami večja, po drugi strani pa je družba v nekem nervoznem stanju. Treba se je spomniti na obdobje, ko smo kot država prebolevali covid-19 in so starejši v DSO-jih hudo nastradali. To, da niso bili sprejeti v bolnišnice, ampak so umirali v DSO-jih, smo mi opredelili kot hudo obliko nasilja. Treba je vedeti, da je družba po covidu drugačna, rane so se komaj, če sploh, dobro zacelile. Če si izgubil družinskega člana, ki še ni bil "na vrsti", da se poslovi, je to velika travma. Če pomislite, da je umrlo 7.000 Slovencev, pomnoženo s petimi družinskimi člani, je to 35.000 ali 40.000 ljudi, ki je dve leti žalovalo. Tudi vodna ujma, ki je zajela državo, pušča drugačne posledice, kot si mislimo – to niso samo nepremičnine in materialna škoda, v ozadju so veliki problemi psihosocialne narave. Glede zasvojenosti z družbenimi omrežji, ki ji niso izpostavljeni samo mlajši, pač pa tudi starejši, pa je čas prinesel svoje – izpostavljanje za vsako ceno in na vsak način, biti pomemben v družbi, v svoji skupini, je pri mladostnikih zdaj velik problem. Cilj izpostaviti se v svojem okolju, na TikToku in drugod, lahko prinese bolne želje posneti se v popolnoma nesprejemljivem stanju za družbo in posameznika," pojasnjuje Klemenčeva. 

V Srebrni niti ob tem opozarjajo, da gre pri nasilju nad starejšimi za sistemski problem, ki ga je treba reševati z več vidikov. Ključno je nenehno izobraževanje in ozaveščanje na vseh ravneh. "Težko je s prstom pokazati samo na družino in vzgojo, spreminjanje vrednot in družbena omrežja, to je le en vidik. Tukaj je izobraževalni sistem, kjer je velik poudarek na komunikaciji, morda je v srednjih šolah premalo poklicne etike. Nujno je treba opozoriti tudi na pomanjkanje kadra v DSO-jih. 700, 800, morda že 1000 postelj je praznih. Domovi ne sprejemajo starejših oseb, ker ni osebja, ki bi jih oskrbovalo, poleti se zato zaposluje mladoletne, morda celo neprimerne osebe, ki v časih hudega pomanjkanja osebja ne morejo imeti ves čas spremstva starejših in bolj izkušenih sodelavcev. Žalostno je, da morajo tako mladi ljudje opravljati dela, za katera še niso dovolj izobraženi, še manj usposobljeni, brez večje klinične prakse vstopajo v okolja, ki od njih zahtevajo mnogo več, kot so oni v tistem trenutku sposobni."

Posnetek po njenih besedah razkriva tudi bedo življenja v DSO-jih. "Gospa je v plenicah. Morda na to nihče ne opozarja, razen medicinskih sester, jaz se na tem mestu mirno javno izpostavim in povem, da je to nesprejemljivo in skregano z vsem dostojanstvom! Ta posnetek je zakrožil in še bo, ampak tukaj gre za širši problem, ki zajema premalo osebja, stare in neposodobljene kadrovske normative in mizerne plače, katerih urejanje traja predolgo. Ob vsem tem je težko zaposlovati nove ljudi."

Omenjeni dogodek naj torej po njenih besedah služi kot primer, da je treba na takšno nasilje vedno znova opozarjati. "Treba je obsoditi dejanje in povzročitelja takoj odstraniti. Kako se bo naprej odvijalo življenje tega dekleta, v tem trenutku nihče ne pomisli. Ljudje bi jo linčali – če greste gledat družbena omrežja, zahtevajo ime, priimek ... ampak ona je predstavnica svoje generacije, žal, s slabim vedenjem. Časi so drugačni, nemirni, nervozni, ljudi skrbi. Poglejte, koliko je anksioznosti, ki lahko vodi v depresijo tudi pri mladih. Vrednote se vzpostavljajo od družine, od mladih nog naprej, ampak prav tako ne moremo zdaj blatiti njene mame. Prepričana sem, da tudi ona zdaj trpi, sploh, ker je tudi sama zaposlena v tem zavodu. Zgodba je res žalostna in vredna diskusije. Dajmo se iz tega nekaj naučiti in poskrbeti, da se kaj izboljša," poziva Klemenčeva.

Nasilja nad starejšimi je največ v domačem okolju

Vrst nasilja nad starejšimi je sicer več. Ne samo telesno – psihično in verbalno nasilje je bolj subtilno in skrito. "Tukaj gre za šikaniranje, zmerjanje, žaljenje, neprimerno ogovarjanje starejše osebe, naj bo to v DSO-ju ali družini. Nasilja je po statistikah največ v domačem okolju. Tam, kjer živijo, so starejši izpostavljeni šikaniranju najbližjih sorodnikov, naj bodo to njihovi otroci, vnuki. Tukaj je še zanemarjanje starejših oseb, ki se dogaja tako doma kot v DSO-jih. Kar nekaj nasilja je ekonomskega, ko gre za izkoriščanje. Nasilje v DSO-ju se lahko dogaja tudi s strani svojcev, ki obiskujejo dom, ker je treba za tega starejšega družinskega člana plačati visoko oskrbnino. Ni nezanemarljivo niti spolno nadlegovanje ali nasilje – tega je sicer minimalno, ampak ne moremo ga izpustiti," našteva. 

Starejše osebe nasilje skrivajo, posebej v domačem okolju, ker nasilneža zagovarjajo do zadnjega, saj je to morda edini človek, ki še skrbi zanje. "Nasilje v družini je v slovenskem kulturnem in verskem okolju še vedno tabu tema, o tem se ne govori, ostane pod domačo streho," še pravi naša sogovornica. 

Kako pa prepoznati znake nasilja? "Ljudje, ki so žrtve nasilja, spremenijo vedenje – postanejo tihi, vase zaprti, opazili boste, da se oseba, ko se ji približa povzročitelj, začne vesti drugače, zmrzne, strah jo je, lahko govori čisto malo ali pa nič in v osnovi zagovarja povzročitelja, na primer sina. Zato je treba biti pozoren na takšno vedenje in človeka opazovati. Vemo, da so povzročitelji lahko sila prijazni in ljubeznivi ljudje, enako kot v partnerskih razmerjih."

Več o tem, kako ukrepati, če zaznate izvajanje nasilja nad starejšo osebo, in kako se to kaže, lahko preberete v spodaj pripeti zloženki Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi! 

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je za 24ur.com povedala, da delovna skupina uradne prijave omenjenega primera ni prejela. Tudi oni dogodek obžalujejo.

"Razumemo stisko vodstva in zaposlenih, težko pa razumemo aktivnosti mladih. Pozivamo starše in družbo kot celoto, da je odgovornost za vzgojo mladostnikov na nas, starejših, izobraževalni proces ne more narediti vsega. Ima pa trenutno stanje duha v družbi na vse to velik vpliv. Socialna omrežja mlade nagovarjajo k temu, da bolj, kot je neka objava pompozna, viralna, več kot je v njej grobosti, nasilja, morda to meji celo na gladiatorstvo, boljše je. To je žal odraz celotne družbe tega časa. Mislim, da smo na prelomnici, v katero smer se bo družba razvila. Ti procesi najbolj zaznamujejo ljudi ravno na področju zdravstva in socialnega varstva, torej ranljive skupine. V tem konkretnem primeru gre pravzaprav za dve ranljivi skupini – mladostnike, ki potrebujejo veliko vložka, pozornosti, mentorstva, dobrih zgledov, na drugi strani pa za starejše, ki so zares ranljiva skupina."

Po njenem mnenju je žrtev v tem primeru več. "Zdaj vsi vpleteni potrebujejo ustrezno psihosocialno pomoč, tudi dekle, ki je nasilje izvajalo. Tudi z njo bo moral nekdo delati." 

Ažmanova je sicer prepričana, da zadeve v izobraževalnem procesu tečejo tako, kot morajo, težave DSO-jev so v zahtevnosti dela, preobremenjenosti osebja in kadrovskem primanjkljaju. "V proces ob postelji, stanovalcu, pacientu se dijaki zdravstvenih šol vključijo šele, ko napolnijo starost 17 let, torej ne prej kot v tretjem letniku srednjega strokovnega izobraževanja. Prav zato, da imajo prej vsa teoretična izobraževanja, da so nekako pripravljeni, pa tudi zreli – pristop, komunikacija, empatija, etični vidik – to vse terja svoj čas. Bolničarji negovalci in tehniki zdravstvene nege imajo obvezno pripravništvo in strokovni izpit, nikogar ne spustimo v sistem kar tako, samo s spričevalom. Odgovornost je na vodstvu, zaposlenih, tudi na državi in družbi kot celoti. Država še vedno ne prepoznava pomembnosti vseh izvajalcev zdravstvene nege – izhodišče bolničarjev negovalcev in tehnikov zdravstvene nege v denarju je še vedno 20 evrov pod minimalno plačo. Na razpise za prosta delovna mesta se zaradi minimalnega plačila nihče ne prijavi. Poleg tega je delo izredno zahtevno, tako fizično kot psihično. Potem pa vztrajajo v tem poklicu samo tisti, ki so zares predani, a so preobremenjeni in povsem izčrpani. To delo zahteva celega človeka, ta pa mora biti zrela oseba, ki se vse življenje izobražuje in izpopolnjuje. Treba je razvijati odnos, komunikacijo, etiko, moralo, ampak ljudje smo si različni," opozarja. 

In še: tudi mlade ljudi iztrošimo že v času izobraževalnega procesa, saj se mentorstvo zaradi tako velike kadrovske stiske ne izvaja. "To je namreč le dodatno breme za redno zaposlenega. Novo zaposlene študente uporabljamo kot nadomestno delovno silo. S tem ni nič narobe, dokler se ne zgodi nekaj takega." 

V Zbornici – Zvezi ob tem znova izkazujejo pripravljenost dela na tem, da opolnomočijo zaposlene, tudi nadzori so doslej dajali dobre rezultate. "Vsak izvajalec v zdravstveni negi mora vsakih sedem let opraviti modul izobraževanja s področja zakonodaje in etike. Ko delamo strokovne nadzore – neodvisno od tega, ali so sistemski na posameznem zavodu ali individualni nad posameznim izvajalcem, vedno je del nadzora etični komunikacijski odnosni vidik. In do zdaj so bili rezultati nadzorov vedno dobri, še boljši kot nekateri strokovni. Zelo veliko delamo na tem, ampak vpliv sodobnega časa je hud," še pove naša sogovornica.