Objava ovadb kot v primeru župana Jankovića se ne bo ponovila

Strokovni nadzor tožilske uprave je zaradi lanskoletnih javnih objav kazenskih ovadb zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića opozoril na določene nepravilnosti, ki naj bi se zgodile v tem primeru. Na tožilstvu so zaradi tega sprejeli vrsto ukrepov, sankcionirali pooblaščeno osebo, ki je dovolila objavo ovadb oziroma dostop do teh dokumentov, predvsem pa so z različnimi ukrepi poskrbeli, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo.

"Nadzor je pokazal določene anomalije, tudi to, da ni bilo primerno postopano v tej zadevi in da je bila izdana odločba za dostop do kazenskih ovadb v takšni obliki, presežena," je v pogovoru za 24ur.com pojasnil generalni državni tožilec Drago Šketa. Tožilstvo daje prednost zakonu o kazenskem postopku, torej pred zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, kar pomeni, da kazenskih ovadb kot v primeru župana Jankoviča ne bomo več brali v medijih.

Tožilka Blanka Žgajnar ni naredila nobene napake

Zoper tožilko Žgajnarjevo tožilstvo ni sprožilo nobenih postopkov, ker nadzor ni pokazal, da bi storila kaj narobe. Odgovornost za objavo ovadb je tako moral prevzeti pooblaščenec, ki je odločal o dostopu do informacij javnega značaja. Doletel ga je ukrep delovno pravne zakonodaje, poleg tega pa tudi ne odloča več o dostopu do takšnih informacij oziroma dokumentov.

Po novem to področje urejata vrhovni državni tožilec in pomočnica generalne direktorice. "Izdelali smo posebne smernice za to področje, tožilce seznanili z novimi usmeritvami, organizirali izobraževanja, poskrbeli za posebne obrazce na to temo, tako da smo maksimalno uredili področje dostopa do informacij javnega značaja in smo lahko za vzor vsem ostalim inštitucijam," je zadovoljen generalni državni tožilec, ki pravi da so glede dostopa do dokumentov, ki se nanašajo na predkazenske in kazenske postopke zavzeli resnično restriktivna stališča in ukrepe.

Prvi mož tožilstva je prepričan, da Žgajnarjeva tudi ni storila nobene procesne napake pri vodenju postopka zoper župana Jankovića, čeprav je sodišče odločilo, da naj bi zamudila rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo in je preiskovalna sodnica zato izločila prisluhe telefonskim pogovorom v aferi farmacevtka. "To je instrukcijski rok, doslej je veljala takšna obrazložitev členov zakona o kazenskem postopku. Večkrat se namreč zgodi, ko gre za obsežne mednarodne preiskave in smo odvisni od finančnih podatkov iz tujine, da jih včasih pridobivamo več let. Kako naj se potem ves postopek izpelje v dveh letih?" se sprašuje Drago Šketa.

Sicer pa v osmih mesecih nobeno sodišče v Sloveniji ni sprejelo takšne odločitve kot ljubljanska preiskovalna sodnica, tako da primer Janković zaenkrat ostaja prvi in zadnji, da so po dveh letih izločili in uničili telefonske prisluhe. Zdaj je na potezi Višje sodišče v Ljubljani, da odloči kdo ima prav in kakšna bo nadaljna usoda tega kazenskega postopka.

Preberite še: Afera farmacevtka je danes dobila sodni epilog!

Tožilci preganjajo 94 ljudi zaradi bančnega kriminala

Bančni kriminal ostaja ena od prioritet na Specializiranem državnem tožilstvu. Trenutno tožilci preganjajo 94 ljudi, večinoma bančnikov, 71 še v okviru preiskave, 23 pa jih je že obtoženih. Povzročili naj bi za več kot 300 milijonov evrov škode. Tožilci se trudijo tudi s postopki za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. V lanskem letu so zavarovali za več kot 115 milijonov evrov premoženja. Opravili so tudi 44 finančnih preiskav zoper 224 fizičnih in pravnih oseb.

Padajo tudi pomembni procesi zaradi odredb o hišnih preiskavah

Zaskrbljujoče so tudi nekatere odločitve sodišč, ki kot po tekočem traku izločajo dokaze, ki so bili pridobljeni na hišnih preiskavah, ker odredbe naj ne bi bile ustrezno obrazložene. Tako sodniki na nek način kritizirajo delo svojih kolegov preiskovalnih sodnikov, ki naj ne bi dovolj obrazložili odredb, ki so jih izdali za hišne preiskave, kjer policisti in kriminalisti iščejo dokaze za storjena kazniva dejanja.

Nazadnje se je to zgodilo v primeru štirih umorov v Tekačevem, ko je o odvetnik obtoženega Kristijana Kamenika predlagal izločitev dokazov, pridobljenih na hišni preiskavi pri Kameniku doma, kar pomeni tudi kronski dokaz, športne copate, ki naj bi pustili sledi na kraju zločina. Sodišče je ugodilo obrambi in izločilo vse dokaze, ki so bili pred 21 leti zaseženi pri Kameniku doma. Ker da odredba ni bila dovolj obrazložena. In če ostane pri tej odločitvi, to pomeni, da se proces, ki v dveh desetletjih ni dobil epiloga, lahko kar konča, saj ne bo na voljo nobenih dokazov za ta okruten zločin.

In takšnih primerov bo očitno še več. "V preteklosti so bili dokazni standardi in obrazložitve v skladu s tedanjo sodno prakso, zdaj se očitno ti standardi dvigujejo in na novo določajo, kaj vse mora odredba obsegati," pravi Šketa.

Tožilci so preobremenjeni in pod pritiskom

Prvi mož tožilstva pravi, da so tožilci zaradi številnih zadev, ki jih imajo v reševanju preobremenjeni in zelo pod stresom. Ko je nastopil svoj mandat sredi lanskega leta je dal takoj narediti analizo obremenitev in poskrbel, da so se najbolj obremenjena tožilstva vsaj nekoliko razbremenila dela in so odstopili spise manj obremenjenim. 219 slovenskih tožilcev ima v delu 22 tisoč zadev. "Nekateri tožilci celo kljub bolezni ne uveljavljajo bolniškega staleža, da pomembne zadeve ne bi stale in da ne bi prihajalo do zaostankov, kar je seveda zelo stresno in obremenjujoče," pravi Šketa.

Doživljajo pa seveda tudi določene pritiske, zato jih skušajo na tožilstvu zavarovati. Kakršnekoli pritiske ali diskreditacije tožilcev je potrebno že v kali zatreti, opozarja in jim vedno stoji ob strani.

Nepopustljivi do storilcev povratnikov

Drago Šketa pravi, da je zelo zadovoljen z rezultati dela tožilstva. Tožilci na sodišču dosegajo 86 odstotkov obsodilnih sodb, kar je dobro, čeprav si želi, da bi ta odstotek še povišali. "Seveda je na meni zaveza, da spodbujam tožilce, da vložijo maksimalne napore za uspeh na sodišču in da se kaznovalna politika spremeni. V okviru moje politike pregona naj bi bila še bolj restriktivna, vsaj do storilcev povratnikov in do določenih kategorij kaznivih dejanj ter da se storilci kaznivih dejanj čimprej znajdejo za zapahi."