Obiskovanje grobov in prižiganje sveč

Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po 2. svetovni vojni preimenovani v dan mrtvih, po zakonu o praznikih iz let 1989 in 1991 pa v dan spomina na mrtve.

Na vzhodu je Cerkev praznik vseh svetih obhajala že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju praznovanje razširilo tudi v zahodno Cerkev. Praznik je izraz vere Cerkve, da so poleg razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi mnogi neimenovani možje in žene, pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci.

Praznik spomina na vse pokojne tako v Katoliški cerkvi praznujejo 2. novembra, ki ga imenujejo dan vernih rajnih. Toda ker je prvi november v Sloveniji že dolgo časa dela prost dan, so ga ljudje izkoristili tudi za obiskovanje grobov svojih rajnih in sta se dva katoliška praznika nekako stopila v enega.

1. novembra tako v Katoliški cerkvi obhajajo bogoslužja, namenjena vsem svetnikom, ki uradno ne bodo nikoli razglašeni za svetnike, navadno pa prav tako na ta dan, ko ljudje obiskujejo pokopališča, prinašajo cvetje in prižigajo sveče, opravijo še poseben obred blagoslova grobov.

V Evangeličanski cerkvi za 1. november, ki ga v cerkveni terminologiji imenujejo dan vseh svetih, posebnih slovesnosti ali bogoslužij ne prirejajo. Se pa na ta dan spomnijo svojih pokojnih, na pokopališča odnesejo rože in sveče. Na nedeljo pred vsemi svetimi in tudi na nedeljo po vseh svetih je v cerkvah veliko molitev, ko se ljudje spomnijo svojih umrlih svojcev in jih priporočajo Bogu.

Pravoslavci in muslimani se mrtvih spomnijo drugače

Pravoslavni kristjani 1. novembra ne praznujejo. Pri njih so pokojnim namreč posebej posvečene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice, ko se verniki zberejo pri maši v cerkvi ali na pokopališču. Navadno na grobove ne prinašajo cvetja, ampak jih okadijo s kadilom. Pokojnim prižigajo sveče, sicer pa poudarjajo sakralni pristop ter spomin na pokojne v molitvi. Duhovnik namreč takrat iz posebne knjižice "čitule" prebira imena vseh pokojnih, ki se jih ljudje spominjajo in zanje molijo.

Po starokrščanski pravoslavni navadi so sobote posvečene pokojnim, nedelje, ki sledijo, pa so dnevi življenja in radosti, saj je na ta dan vstal Jezus Kristus.

Prav tako 1. novembra ne praznujejo muslimani. Ti se svojih umrlih spominjajo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan meseca ramadama. Takrat se ljudje odpravijo na pokopališče in ob tej priložnosti izrečejo kakšno molitev. Nekateri pripadniki islamske skupnosti pa se, ker so integrirani v okolje in ga poskušajo posnemati, odpravijo na pokopališče in preživijo nekaj trenutkov na grobu svojih najbližjih tudi 1. novembra.