Odhodke znižali za 35 milijonov evrov

Z nastopom finančnega ministra Franca Križaniča je DZ začel obravnavo dopolnjenega predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti. Vsi vladni proračunski uporabniki so še enkrat preverili načrtovane odhodke ter z dodatnim varčevanjem in zamikom nekaterih projektov znižali odhodke za 35 milijonov evrov, je dejal Križanič.

Vlada namerava tudi v letu 2010 voditi aktivno fiskalno politiko ter z državnim dolgom spodbujati gospodarsko rast. "Ko bo očitno, da bodo zasebne investicije začele zopet poganjati povpraševanje, bomo začeli z intenzivnimi izhodnimi strategijami," je napovedal finančni minister.

Križanič je spomnil na dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju, zaradi katerega je bilo treba v proračunu za prihodnje leto najti dodatna sredstva. Za plače je bilo treba zagotoviti dodatnih 15 milijonov evrov, ker se bodo tudi socialni transferji usklajevali s polovico predvidene uskladitve, pa še dodatnih 8,9 milijona evrov.

Vladi tako ni bilo treba posegati v že pridobljene pravice posameznikov, temveč se je omejila zgolj na valorizacijo. V letu 2010 se bodo tako plače, pokojnine in ostale pomoči posameznikom valorizirale po polovičnih stopnjah, je povedal.

Primanjkljaj v okviru predvidenega

Ker se je vlada odločila, da ne bo zviševala proračunskega primanjkljaja, je določene odhodke v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2010 znižala. Proračunski primanjkljaj s tem ostaja v že prej načrtovani višini pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je dejal Križanič. Ta naj bi znašal 1,8 milijarde evrov. Najbolj so se znižali odhodki za blago in storitve, in sicer kar za 19,3 milijona evrov.

Zniževanje odhodkov se odraža tudi pri skoraj vseh pomembnih politikah. Ob tem je Križanič izpostavil štiri, ki se mu zdijo za razvoj še posebej pomembne: spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, kjer bo prihodnje leto na voljo 38,2 odstotka več denarja kot lani, visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba (+ skoraj 50 odstotkov), trg dela (+ 184 odstotkov) ter promet in prometna infrastruktura. "Vlada se je kljub težkim časom odločila, da je potrebno dodatno investirati predvsem v železniško infrastrukturo," je dejal.

Opozicija: Še naprej bomo imeli primanjkljaj

V poslanskih skupinah opozicije bi medtem primanjkljaj znižali z dopolnilom, s katerim bi pri vrsti proračunskih uporabnikov zmanjšali odhodke za skupaj 800 milijonov evrov. "Jemali smo na tekočih odhodkih in neproduktivnih investicijah, torej tistih, ki ničesar ne doprinesejo h gospodarski rasti," je predlog predstavil Andrej Vizjak (SDS).

Opozicija opozarja, da bo proračunski primanjkljaj se bo ponovil tudi v letu 2010, pri čemer ni opaziti ukrepov, ki bi omogočili pospešitev gospodarske rasti. Na to je opozoril Zvonko Černač (SDS), ki dodaja, da bo Slovenija kršila pravilo o vsaj tri odstotne točke hitrejši gospodarski rasti od povprečja v EU, ki si ga je sama postavila.

Franc Pukšič (SLS) je povedal, da s takšnim proračunom drvimo v stečaj. Srečujejo se s problemom, da odhodki rastejo preko vseh meja, pa je dodal Jože Tanko (SDS). Če bi se morebiti zadolževali za nove investicije, nove programe ali odpiranje novih delovnih mest, potem bi Tanko to še razumel, vendar se odhodkovna stran uporablja za mnoge druge stvari, ki s tem nimajo nobene povezave, je ugotovil.

Ni mogoče hkrati nižati davčnih stopenj in pričakovati, da bomo imeli nižji primanjkljaj, pa je menil Luka Juri (SD). Pravljica o tem, da se ob zmanjšanju davkov davčni prihodki povečajo, se namreč le redko uresniči, je dodal.

Povečanje sredstev za plače ob zmanjšanju sredstev za delovno uspešnost se zdi Silvenu Majheniču (SNS) skregano z logiko. Po njegovem bodo tako stimulirani lenuhi, hkrati pa je prepričan, da bo še več revežev med upokojenci.

Primanjkljaj bo visok tudi po krizi

V dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2011 ostaja proračunski primanjkljaj prav tako v prej načrtovani višini 4,1 odstotka BDP. A zaradi negotovih razmer je to leto še razmeroma daleč in minister pričakuje, da se bodo gospodarske napovedi še spremenile. "Upamo seveda, da na bolje," je dejal. Za prihodnjo jesen je že napovedal pripravo sprememb proračuna za leto 2011, ki bodo vključevale predvidene strukturne reforme.

Križanič je opozoril, da bo proračunski primanjkljaj tudi po koncu krize ostal še vedno visok, in sicer zaradi pretiranega znižanja davčnih stopenj v letu 2006. Takrat bo potreben dodaten fiskalni napor, da se primanjkljaji zmanjšajo, tako z uvedbo nekaterih novih davkov in še zlasti z omejitvijo trošenja, je dejal.

DZ bo obravnavo proračunskih dokumentov, h katerim je vlada tokrat priložila še predlog zakona o interventnih ukrepih v času gospodarske krize, nadaljeval še v torek in sredo, ko naj bi jih tudi sprejel.