Če smo bili doslej navajeni, da besede mesto, vas, trg, selo, naselje in njihove izpeljanke v imenih krajev pišemo z malo začetnico, prenovljena pravopisna pravila obetajo, da bi poslej utegnilo biti obratno. Pravila želimo poenostaviti, pravijo jezikoslovci, odpraviti želimo izjeme, ki so doslej veljale in pišočim pri rabi slovenskega jezika povzročale dodatne preglavice.
Desetletja dolgo je veljalo, da se besede, kot sta gora in vrh, kadar nastopajo v imenu vzpetine, pišejo z malo začetnico (Podrta gora, Stari vrh ...) – z veliko začetnico pa, kadar se rabijo v imenu naselja (Kranjska Gora, Črni Vrh nad Idrijo ...). Težava je nastopila pri državnem imenu Črna gora, ki je bilo brez posebne utemeljitve uvrščeno med nenaselbinska imena in se je zato pisalo z malo začetnico, kar je državo izenačilo z vzpetino.
Koliko bodo zaslužili proizvajalci prometnih znakov, koliko tiskarji učbenikov?
Podrobnega odgovora na vprašanje o stroških, ki bi utegnili nastati zaradi te pravopisne spremembe, od Direkcije za infrastrukturo in nekaj podjetij, ki se ukvarjajo ali so se ukvarjala s proizvodnjo prometnih znakov, nam danes ni uspelo prejeti. Poznavalci namigujejo, da postavitev najpreprostejšega prometnega znaka stane približno 150 evrov, obstaja pa tudi možnost, da bi se na smerokazih in kažipotih spremenila (povečala) zgolj črka. Spomnimo – v Sloveniji je nekaj več kot 6000 naselij, številna med njimi vsebujejo besedo vas, nekaj manj je tudi vesc, sel, selc in naselij ...
Odkar za osnovne in srednje šole ne obstaja samo po en učbenik za vsak predmet, kot je veljalo v minulih časih, je pisanje in tiskanje učbenikov v samostojni Sloveniji postalo velik posel. Če nastane pravopisna sprememba, bo treba v nekem trenutku seveda popraviti in ponatisniti tudi vse šolsko in študijsko gradivo, ob tem pa tudi veliko uradne in uradovalne dokumentacije, pravilnike in uredbe na vseh ravneh javne uprave.
Bo treba zamenjati tudi osebne dokumente?
"Preimenovanje ulice se šteje kot sprememba stalnega prebivališča, čeprav se državljan ob tem fizično ne seli z enega naslova na drugega. Naslov stalnega prebivališča je namreč osebni, identifikacijski podatek, ki je naveden na dokumentu posameznika, zato mora odražati pravo stanje," na vprašanje odgovarjajo na notranjem ministrstvu.
Zakon o osebni izkaznici dalje celo določa, da mora državljan izročiti osebno izkaznico v uničenje najpozneje v 30 dneh, če se spremeni kateri od identifikacijskih podatkov, torej tudi stalno prebivališče. Če tega ne stori, je v prekršku, za katerega je predpisana globa v višini od 50 do 200 evrov.
Podobno je s potnimi listi, le da so tam kazni še nekoliko višje in znašajo od 125 do 400 evrov. Resda pa potni list omogoča tudi vpis spremembe naslova na že narejenem dokumentu (tretja stran potnega lista) – predložitev potnega lista v uničenje je v tem primeru obvezna samo, če vpis spremembe stalnega prebivališča v potni list ni mogoč, drugače rečeno, če je bila ta možnost že prej izkoriščena.
"Pravopis je družbeni dogovor"
Naloga jezikoslovcev, ki se od špekulacij o velikih poslih v proizvodnji prometne signalizacije, osebnih dokumentov in učbenikov oddaljujejo, je predvsem spremljanje dogajanja v jezikovni stvarnosti in prilagajanje pravopisnih pravil na tistih mestih, ki pišočim in govorečim povzročajo težave in šume v sporazumevanju. Pravopisna pravila bi radi poenostavili, jezikovne priročnike pa naredili sodobnejše in preglednejše, opremljene s ponazarjalnim gradivom, zajetim iz dejanske rabe.
Za vzorec se pri spremljanju jezikovnih novosti in posodabljanju pravil vzamejo besedila iz najrazličnejših virov, od časopisnih, radijskih in televizijskih besedil, ki so pred objavo navadno podvržena jezikovnemu pregledu, do pisanja najširšega nabora spletnih uporabnikov, ki svoja besedila pišejo po svojem občutku. "Pravopis je družbeni dogovor," pojasnjuje predsednica Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc, "tudi knjižni jezik ne more več biti monolitna tvorba, ustvarjena po občutku jezikovne avtoritete ali elite, prej je podoben prodni obali, ki jo oblikujejo najštevilnejši dejavniki." Ker si želijo, da bi bilo z novim pravopisom zadovoljnih kar največ uporabnikov slovenskega jezika in da bi jim kar najbolj služil pri lajšanju sporazumevanja, člani komisije svoje predloge dajejo v javno razpravo, ki bo na spletišču fran.si tekla do 15. aprila letos.
KOMENTARJI (248)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.