Novo beleženje delovnega časa: ura prihoda in odhoda z dela, izraba odmora

Na ministrstvu za delo so ob sprejemanju novele poudarili, da je k spremembam zaradi številnih kršitev, povezanih z delovnim časom, že vrsto let pozival Inšpektorat RS za delo ter da so bile rešitve usklajene s socialnimi partnerji.

Podčrtali so, da je vodenje evidenc delovnega časa na dnevni ravni obvezno že zdaj, in sicer v obliki števila opravljenih delovnih ur, po novem pa bo treba beležiti še podrobnejše podatke, in sicer čas prihoda in odhoda z dela, izrabo odmora, ure v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času ipd. Voditi jih bo treba pisno ali elektronsko, elektronsko beleženje bo obvezno le za kršitelje delovne zakonodaje.

Prav tako sta med novimi ukrepi obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, in pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.

Nova je še opredelitev delavca – to je vsakdo, ki na pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, če ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Izjemo za visokošolske učitelje in raziskovalce črtali 

Potem ko je pristojni odbor DZ sprejel dopolnilo, ki je kot izjemo pri evidentiranju delovnega časa uvedlo visokošolske učitelje in raziskovalce, kar je razburilo delodajalce in opozicijo, je bil danes sprejet amandma, s katerim je bila ta izjema črtana. Določene obveznosti, denimo obveznost in vsebino beleženja delovnega časa, lahko drugače uredi področna zakonodaja, v primeru visokošolskega oz. raziskovalnega področja zakon o visokem šolstvu, so navedli na ministrstvu za delo.

"Evidenca o izrabi delovnega časa ni namenjena zgolj potrebi obračuna plač, kot je pogosto razširjeno mnenje med delodajalci, temveč je zelo pomembna z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov. V zvezi s tem pa je treba še posebej poudariti vidik, ki se ga pogosto pozablja, to je vidik varnosti in zdravja pri delu, ki je temelj ureditve organiziranosti delovnega časa," so podčrtali na ministrstvu za delo.

Spremembe zakona po njihovih zagotovilih ne omejujejo fleksibilnosti dela, kar je bil pogost očitek noveli. "Možna fleksibilnost glede organizacije delovnega časa pa je še posebej poudarjena ravno pri delavcih, ki delo opravljajo na domu. Namreč tovrstni delavci imajo lahko urejen delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek drugače, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu," so navedli.

Koalicija je bila v zakonodajnem postopku noveli naklonjena. Še največ pomislekov so imeli v SD, kjer so se zavzeli za preučitev posledic rešitev novele, ki se nanašajo na raznolikost oblik zaposlitve in delovnih procesov. V opoziciji pa so opozorili, da se določene ureditve znotraj zakona podvajajo, saj so urejene že v nekaterih drugih področnih zakonih, kar da vnaša zmedo v že obstoječ sistem, ter da se zaradi posameznih kršiteljev dodatne administrativne ovire nalaga vsem delodajalcem.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije že pred glasovanjem kritični do sprememb

Že poleti, ko so na ministrstvu pripravljali zakonske spremembe, so v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije poudarili, da podrobno spremljanje službenih ur uvaja le dodatno birokracijo in stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe ne bodo več dogajale.