Slovenija praznuje: Evropska komisija čestitala Sloveniji, Hrvaško označila za navdih

25. junija leta 1991 je tedanja skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. S tem je Slovenija postala formalno neodvisna država.

Po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti dan kasneje na Trgu republike v Ljubljani, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija obranila svojo neodvisnost.

Večina prazničnih prireditev se je odvila že v nedeljo zvečer, ko je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani osrednja državna proslava z govorom predsednika republike Boruta Pahorja. V svojem govoru je dejal, da je kritika države razumljiva, vendar je tudi prav, da "ponosno opazimo velikanske spremembe in sijajne dosežke, ki so nam uspeli". Ocenil je, da brez lastne države ne bi bilo nič bolje.

Ob dnevu državnosti je Pahor prejel številne čestitke iz sveta. Sloveniji je med drugim čestital ameriški predsednik Donald Trump, ki je zapisal, da Američani cenijo partnerstvo s Slovenijo, od sodelovanja proti terorizmu do prizadevanj za izboljšanje stabilnosti tako na Zahodnem Balkanu in Bližnjem Vzhodu. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v čestitki zapisal, da v Rusiji visoko cenijo konstruktivne odnose s Slovenijo. Izrazil je prepričanje, da bosta državi s skupnimi napori lahko zagotovili nadaljnji razvoj dvostranskega sodelovanja na trgovinsko-gospodarskem, znanstveno-tehničnem in drugih področjih.

Pahor je čestitke dobil tudi od hrvaške kolegice Kolinde Grabar-Kitarović, ki je spomnila, da sta Slovenija in Hrvaška sosednji državi, ki ju povezujeta tradicionalno prijateljstvo in sodelovanje. Oba naroda imata veliko skupnega, delita si praznik osamosvojitve in številne skupne evropske vrednote. 

Evropska komisija čestitala Sloveniji, Hrvaški pela hvalospeve

Ob dnevu državnosti je tako Sloveniji kot Hrvaški na družbenih omrežjih čestitala tudi Evropska komisija. Sloveniji je med drugim namenila sporočilo skupnega prizadevanja za "vladavino prava". "Slovenija je bila del družine EU od maja 2004 in skupaj bomo še naprej gradili močno in trajnostno prihodnost, ko bomo skupaj razvijali vrednote miru, solidarnosti in vladavine prava," pa so zapisali na uradnem profilu na Instagramu.

Hrvaško pa je Evropska komisija označila za "navdih za to, kar naj bi unija postala v prihodnosti". "Ko gledamo v našo prihodnost in skupaj gradimo našo bolj združeno, močnejšo in bolj demokratično unijo, bi morali vsi pogledati kako stran iz knjige o Hrvaški. Dežela legend in oaza čudovitih pokrajin, dom velikodušnih gostiteljev, vedno pripravljenih na odkritosrčne pogovore. Čestitke! Praznujmo skupaj," so še zapisali na Instagramu.

O slovensko-hrvaškem sporu glede arbitraže in spoštovanja evropske zakonodaje, katerega reševanje komisija prepušča državama, ni niti besede. Prav tako iz teh čestitk ni videti nobene zaskrbljenosti zaradi položaja na Zahodnem Balkanu in sporov glede meja, v katere je vpletena Hrvaška in na kar je Evropska komisija na primer opozorila v svoji širitveni strategiji.

V gorenjsko narodno nošo se je odel tudi znameniti bruseljski kipec Manneken Pis ali deček, ki lula. Drugo polovico dneva pa je oblečen v tradicionalno hrvaško nošo. Manneken Pis je bil v slovensko nošo oblečen že petič. Prvič so ga tako oblekli 30. aprila 2004, dan pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo.

Pahor je košarkarjem podelil zlati red za zasluge

Predsedniška palača je odprla svoja vrata za obiskovalce. Na osrednjem dogodku ob 11.30 je Pahor na posebni slovesnosti slovenski moški košarkarski reprezentanci, ki je lani v Istanbulu osvojila naslov evropskih prvakov, vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge.

Poleg tega je Pahor ob 14. uri v Ljubljani položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Tradicionalna praznična slovesnost bo tudi na Sabotinu, kjer bo govornik predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Z različnimi prireditvami bodo današnji dan državnosti počastili tudi v številnih občinah.

Pozivi za več demokracije v državi

Ob živih spominih na dogajanje pred 27 leti je slišati zadovoljstvo, da je prišlo do procesov demokratizacije, obenem pa tudi zavzemanje za še več demokracije. Da je treba poskrbeti, da bo Slovenija domovina za vse in da ne bo nihče izključen, je bilo slišati tudi ob robu nedeljske slavnostne seje DZ.

Predsednik SDS Janez Janša, ki je bil igralec na političnem parketu že v času osamosvajanja Slovenije, vlado pa poskuša oblikovati tudi kot zmagovalec tokratnih parlamentarnih volitev, je na predvečer praznika v izjavi za medije ob robu slavnostne seje DZ poudaril, da bi si želel predvsem, da je Slovenija domovina za vse.

"Zdaj, ko ima slovenski narod lastno državo, bi bil čas, da se izpolnijo sanje, zaradi katerih smo na plebiscitu glasovali za samostojno Slovenijo," je dejal. Po njegovih besedah bi bil čas, da bi se vsi zavedali, kaj pomenijo besede tedanjega vodje Demosa Jožeta Pučnika na dan plebiscita: "Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo." "Še vedno gre za Slovenijo," je prepričan Janša.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki kot drugouvrščeni na junijskih parlamentarnih volitvah prav tako z več strankami vodi pogovore o oblikovanju vladne koalicije, je pojasnil, da bi si želel "državo, ki ne bo gradila na preteklosti, ki bo usmerjena naprej". "Želim si tako državo, v kateri ne bo vsak takoj izključen, če nekoliko drugače misli. Želim si državo, kjer se dva sodelavca ne bosta skregala zaradi politike," je naštel.

Novi predsednik Državnega zbora Matej Tonin je ocenil, da je pri demokraciji v Sloveniji prostor za izboljšanje, da pa se je demokracija v naši državi v zadnjih letih vendarle pokazala kot utrjena. Po njegovih besedah nam nekatere stvari povzročajo težave, "ampak bistveno je, da smo v ključnih trenutkih vendarle našli pot naprej". Ob tem je omenil osamosvojitveno vojno, zaplete pri procesu vključevanja države v mednarodne zveze in organizacije ter soočanje z zadnjo gospodarsko-ekonomsko krizo. "Če naše institucije in naša demokracija vendarle ne bi bile do te mere utrjene, bi se nam najverjetneje slabše godilo," je ocenil.

Po njegovem mnenju je razlika med 90. letom prejšnjega stoletja in sedanjostjo v tem, da je imela takrat kljub težkim okoliščinam politika jasne cilje in jih je zato tudi dosegla. "Če so nam naši predhodniki državo gradili in jo postavljali, je zdaj na moji generaciji, da si postavi spet jasne in oprijemljive cilje in da vendarle stopamo hitreje z razvojnimi koraki v prihodnost," je dejal.

Predsednik vlade v odhodu Miro Cerar  je v poslanici ob dnevu državnosti ocenil, da je vredno, da premislimo položaj, v katerem smo kot ljudje, družba in država in v njem prepoznamo dobro. "Tako bomo rojstne dneve naše države doživeli tam in tako, kot si to zaslužimo, na svetli strani zgodovine in v miru", je zapisal.