Čeprav priključitev Primorske matični domovini še ni praznik, so letos obeležuili z državno slovesnostjo. V Portorožu se je tako zbral slovenski politični vrh, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil slovenski premier Janez Janša.
Portoroški Avditorij je bil povsem poln že slabe pol ure pred začetkom proslave, ki so se je udeležili tudi številni predstavniki političnega življenja, med njimi predsednik državnega zbora France Cukjati in člani ministrskega zbora.
Okoli 1.800 ljudi je prvič glasni zaploskalo, ko so se v dvorani pojavili praporščaki zveze borcev in TIGRa. "Nobenega vabila nismo dobili zavrnjenega, saj smo zaplete z borci rešili," je tik pred začetkom proslave pojasnila šefinja državnega protokola Ksenija Benedetti.
15. september 1947 je dan uveljavitve mirovne pogodbe, ki so jo z Italijo podpisale zavezniške sile med drugo svetovno vojno, med njimi tudi Jugoslavija. V Sloveniji naj bi ta dan kmalu uvrstili med državne praznike. Vlada je namreč v predlogu novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki naj bi jo na septembrski seji obravnaval državni zbor, predlagala, da 15. september obeležujemo kot dan vrnitve Primorske matični domovini.
Mirovna pogodba je bila sicer podpisana že 10. februarja 1947 v Parizu, veljati pa je začela v noči s 15. na 16. september 1947. Z njo je Italija Jugoslaviji odstopila veliko večino goriške pokrajine ter del tržaške, Istro - južno od reke Mirne - ter jadranske otoke v Jugoslaviji.
Ne samo primorski, temveč slovenski praznik
"Vrnitev Primorske k matični domovini praznujemo kot nacionalni praznik prvič v zgodovini. V veliko čast in veselje mi je, da se lahko danes spominjamo tega velikega dogodka, ki ne povezuje samo Primork in Primorcev, ampak ves slovenski narod. Praznujemo nekaj, kar dokazuje moč preživetja naroda, ki ga je zgodovina postavila pred številne težke preizkušnje," je na proslavi vrnitve Primorske k matični domovini v Portorožu dejal predsednik vlade Janez Janša.
Primorska je skozi stoletja doživljala mnoge premike meja. A ne glede na številne spremembe, ki segajo v čase beneške republike, habsburške monarhije, kraljevine Jugoslavije in kraljevine Italije, pa seveda tudi njunih naslednic, se je v zavesti Slovencev Primorska vedno ohranjala predvsem kot okno v svet. Te povezanosti slovenstva z morjem ni mogoče gledati zgolj z geografskimi kriteriji, ampak tudi duhovno, je dejal Janša. Preko današnje Primorske se je svet pod Alpami tisočletja seznanjal s kulturami sredozemskega prostora. Preko tega ozemlja je k nam prodirala rimska kultura.
Slovenska reformacija, ki nas je s prvo slovensko knjigo kulturno dvignila in celo postavila pred nekatere evropske narode, je prve pobude dobila iz Trsta. To izjemno mesto ob Jadranu, ki je bilo vedno večnacionalno in z močno slovensko prisotnostjo, je bilo tudi posrednik pri naseljevanju nekaterih rodbin, katerih posamezniki so se izjemno integrirali v slovensko kulturo in postali celo njeni nosilci. Pri tem je omenil Valvasorja in Zoise. "Preko tržaškega prostora smo se seznanjali s humanizmom, renesanso in drugimi duhovnimi tokovi. To je skozi zgodovino uveljavilo Primorski prostor tudi kot duhovna pljuča Slovenije."
Vrnitev Primorske zasluži poseben spominski dan
Po Janševih besedah je slovenska javnost v veliki meri soglasna, da zasluži slovenska Primorska zaradi zvestobe slovenstvu in najstarejšemu antifašizmu v Evropi poseben spominski dan. Veliko pomembnih datumov je v preteklosti usodno določalo primorsko stvarnost, prevladuje pa mnenje, da je kot praznik Primorske najbolj primeren 15. september. Dan, ko je bila leta 1947 uveljavljena Mirovna pogodba z Italijo. Takrat je Sloveniji pripadel velik del Goriške, optimizem pa je zavladal tudi glede možnosti pridobitve jadranske obale. Dejansko se s 15. septembrom spominjamo delne mednarodne poprave krivice, ki nam jo je leta 1915 prinesel londonski pakt.
Primorska - jedro antifašizma
Velika zasluga zanj gre pogumu slovenskih primorskih partizanov, ki so krvaveli v spopadih z okupatorjem. Večdesetleten boj primorskih domoljubov proti narodnemu zatiranju, oborožen odpor TIGRa in primorskih partizanov ter vojaška zmaga v okviru zavezniških sil so ustvarili zelo ugodne pogoje za ponovno priključitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja k matični domovini. Žal takratna državna politika, zaslepljena z internacionalistično ideologijo, ni bila sposobna v celoti izkoristiti teh argumentov. Tudi veliki napori, ki so jih po koncu vojne v pogajanja vložili posamezni jugoslovanski oziroma pretežno slovenski strokovnjaki, strateških geopolitičnih silnic hladne vojne niso mogli več premakniti, je dejal premier.
"Ob spominu na dogajanja tistega časa ne smemo pozabiti posebej tragičnih dogodkov po 2. svetovni vojni, ko so bili mnogi slovenski domoljubi, demokrati in antifašisti, zaradi nasprotovanja komunizmu, preganjani in celo pobiti. Znotraj tega spomina naša zahvala posebej velja tistim primorskim vojakom, ki so se v okviru angleške vojaške pomoči s padali spustili na slovensko ozemlje in bili nato s strani OZNA zločinsko likvidirani. Za njihove grobove še vedno ne vemo."
Vse tanjša meja
Od slovenske osamosvojitve naprej lahko naše rojake na drugi strani meje, ki se v EU vse bolj tanjša, brez razlik in delitev obravnavamo kot enakopraven in integralen del slovenskega narodnega telesa. Slovenija preko meddržavnih stikov aktivno podpira njihova prizadevanje za uveljavljanje narodnih pravic, doma pa je naša dolžnost, da slovenski parlament končno sprejme zakon o pravicah Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki ga že 14 let veleva naša ustava.
"Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je praznik vseslovenske povezanosti v boju za skupne vrednote, a hkrati tudi naše odprtosti v svet. Nikoli več se ne sme zgoditi, da bi bil slovenski narod žrtvovan na oltarju geostrateških ali ideoloških interesov. Današnja Evropa je Evropa enakopravnih narodov, in vesel sem, da takšno stališče delimo skupaj s sosednjo Italijo in drugimi partnericami v Evropski uniji, v katero smo vstopili lansko leto. Zunanja politika slovenske države je vedno temeljila na zavzemanju za dobrososedske odnose in tako bo tudi v skupni evropski prihodnosti," je poudaril Janša. Danes prvič s proslavo, ki se spodobi za državni praznik, praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini. "Vesel sem, da smo končno zmogli ta državotvorni korak. Vesel sem, da bomo kmalu lahko praznovali podoben praznik z našimi rojaki na Štajerskem in tudi v Prekmurju," je še dejal predsednik vlade.
