Pred 60 leti, 20. septembra, so enote 7. korpusa v sodelovanju z zavezniškimi bombniki napadle nemško oporišče Pogonik in zminirale ter porušile železniški most pri Litiji. Namen akcije je bil Nemcem otežiti preskrbo za balkansko in italijansko fronto ter premike strateških rezerv v zvezi z desantom v Normandiji. Zaveznikom je to tudi uspelo, saj je omenjena akcija ohromila komunikacije ter ustavila transport čez slovensko ozemlje do februarja leta 1945.
Slavnostni govornik, premier Anton Rop, se je v govoru poklonil spominu na junaštva Slovencev v boju za svobodo in demokracijo. V tem boju je poudaril sodelovanje posameznikov kot tudi narodov za boljši jutri. Omenil je tudi uspešnost Slovenije pri integriranju v zvezo Nato in Evropsko unijo ter slovenski model tranzicije kot zgled drugim narodom. Slovenija se bo s svetovnim terorizmom in organiziranim kriminalom kot novima grožnjama svetovnemu miru lahko spoprijela le, če bo v tem boju uporabila izkušnje iz preteklosti. "Le če bomo pomnili, se bomo s temi nevarnostmi lahko soočili," je dejal premier Rop.
Litijski župan Mirko Kaplja je v nagovoru največje zasluge pripisal pogumu in borbenosti borkam in borcem, ki so ob podpori zavezniškega bombardiranja to akcijo uspešnoizvedli. Tudi njim se gre po njegovih besedah zahvaliti, da smo danes gospodarji na svoji zemlji.
Slovenski veterani zavrnili sodelovanje na shodu v Avstriji
Zveza veteranov vojne za Slovenijo se kljub prejetemu vabilu ne bo udeležila današnjega spornega 45. srečanja veteranov 2. svetovne vojne na gori Vrh pri Celovcu na avstrijskem Koroškem. Slovenski veterani so svojo neudeležbo utemeljili, da je stvar preveč vezana na dogodke, ki so nasploh v demokratičnem svetu označeni kot negativno vezani na 2. svetovno vojno. Kot je znano, se srečanja redno udeležujejo tudi nemškonacionalni in nacistični krogi.
Na srečanju veteranov kritizirali zakon o rabi slovenščine
Na srečanju veteranov na Vrhu (Ulrichsberg) pri Celovcu na avstrijskem Koroškem je slavnostni govornik Martin Strutz, predsednik koroške svobodnjaške stranke (FPÖ) in vodja poslanske skupine v deželnem zboru, znova ostro napadel slovenski zakon o javni rabi slovenščine.
Po njegovih besedah v Evropi še vedno obstaja "bacil nacionalizma, ki se v malem kaže v slovenskem jezikovnem zakonu". Ta naj bi izključeval tuja podjetja, če ne obvladajo slovenščine, iz blagovnega prometa. Strutz zato pričakuje od uradne Avstrije protestno noto tako do Slovenije kot na evropski ravni. Srečanja se je udeležilo nekaj sto udeležencev iz 15 držav, med njimi pa letos ni bilo hrvaških predstavnikov.
