Obdobje razočaranja: Slovenci izgubili zaupanje v ključne institucije

Valiconova raziskava Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s splošnim stanjem v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti ter zaupanje v institucije in poklice. 

Zaupanje v institucije – obdobje razočaranja

Nobena od opazovanih institucij v zadnjega pol leta ni zabeležila značilne rasti zaupanja (višje od +5), kar je prvi tak primer po maju 2015. Obe meritvi druži podobnost v politični situaciji, to je obdobje padanja podpore vladajoči stranki, ustanovljeni nekaj mesecev pred volitvami, zato lahko upravičeno govorimo o obdobju razočaranja, ki je – takrat in očitno tudi tokrat – sledilo visokim pričakovanjem volivcev v času volitev leto dni pred tem, pri čemer pa je bil maja 2015 padec zaupanja v institucije še bistveno bolj občuten, o rezultatih javnomnenjske raziskave sporočajo iz Valicona. 

Nazadnje so sicer tak padec zaupanja v institucije nasploh, kot je bil izmerjen tokrat, zaznali oktobra 2021, v času t. i. sredinih protestov po uvedbi pogoja PCT v javnem življenju. Tudi takrat pa je padec zaupanja sledil predhodni rasti zaupanja v institucije, enako se je zgodilo tudi tokrat. 

Najbolj zaupanja vredne institucije ostajajo mala slovenska podjetja, civilna zaščita  in 'podjetje, organizacija, v kateri delujete', čeprav so vse tri utrpele padec zaupanja, kar še posebej velja za civilno zaščito in podjetje zaposlitve. Zaupanje v podjetje, kjer so anketiranci zaposleni, je bilo sicer najnižje decembra 2016. Vrstni red na prvih treh mestih je glede na predhodno meritev nespremenjen. Na naslednjih treh mestih so mesta zamenjali vojska, Policija in šolstvo. Tudi v tem primeru sta zadnji dve instituciji utrpeli opazen padec zaupanja, medtem ko je vojska ena redkih institucij, ki v zadnjega pol leta ni izgubila zaupanja, še več, razlika treh točk je celo najvišja pozitivna razlika v zadnji meritvi.

Na dnu lestvice ostajajo objave na družbenih omrežjih, na predzadnjem mestu ostajajo stranke opozicije, ki od zamenjave oblasti po aprilskih volitvah še vedno beležijo občutnejši padec zaupanja, podobno nizko stopnjo zaupanja imajo še cerkev in mediji. Mesto pred mediji na splošno je RTV, ki je dosegla najnižji rezultat, odkar spremljajo to institucijo od aprila 2018. Glede na predhodno meritev oktobra lani so največ zaupanja izgubili predsednik vlade, sledijo vlada, stranke vladne koalicije in tuja velika podjetja.

Glede na padec stopnje zaupanja sledijo trgovine, trgovska podjetja, ki izgubljajo zaupanje že v drugi meritvi zapored, medtem ko so bila v obdobju med junijem 2022 in marcem 2022 na pozitivni strani s povprečno stopnjo zaupanja okoli 20, ter že omenjena civilna zaščita in šolstvo. Zaupanje je upadlo tudi v zdravstvo, v institucijo predsednika republike, v Policijo in velika slovenska podjetja ter banke in sindikate. Institucija, ki beleži najvišji delež odgovora 'zelo zaupam', je civilna zaščita (19,9 odstotka), institucija, ki beleži najvišji delež odgovora 'sploh ne zaupam', pa je cerkev (50,2 odstotka).

Zaupanje v poklice

Pri zaupanju v poklice je bistveno manj sprememb. Obdobje razočaranja se torej tokrat odraža le na zaupanju v institucije, ne pa tudi v zaupanju v poklice, ugotavljajo v Valiconu.

 Tudi pri poklicih je vrstni red na vrhu nespremenjen, najbolj zaupanja vredni ostajajo gasilci, takoj za njimi se uvrščajo reševalci, ki so bili v meritev prvič uvrščeni oktobra 2021, sledijo medicinske sestre. Na četrto in peto mesto se umeščajo znanstveniki in (mali) podjetniki. Na dnu lestvice ostajajo 'politiki na splošno', od spodaj navzgor pa sledijo vladni ministri, ki sicer beležijo opazen padec zaupanja, duhovniki, sindikalisti in državni uradniki.

Največji padec zaupanja med poklici tokrat beležijo že omenjeni (mali) podjetniki, z enako stopnjo padca zaupanja se jim pridružujejo učitelji, zdravniki, slednji že z drugim zaporednim padcem zaupanja, in že omenjeni vladni ministri. Podobno stopnjo padca zaupanja beleži le še 'navaden človek z ulice' (26, -6), ki mu podobno kot zdravnikom zaupanje pada že drugič zapored.

Dva poklica beležita značilno rast zaupanja, to so že omenjene medicinske sestre in raziskovalci javnega mnenja, ki po dveh zaporednih obdobjih z do sedaj najnižjo stopnjo zaupanja (z izjemo decembra 2016) znova beležijo rast zaupanja. Umetniki, ki so v predhodni meritvi zaradi afere Fotopub izgubili največ, so se obdržali na takrat izmerjeni stopnji zaupanja, ki potrjuje pravilo, da je zaupanje bistveno težje pridobiti kot ga izgubiti, izpostavljajo pri Valiconu.

Povprečna stopnja zaupanja v poklice je sicer pozitivna, kar je enak rezultat že zadnji dve leti. Poklic, ki beleži najvišji delež odgovora 'zelo zaupam', so gasilci (57,4 odstotka), poklic z najvišjim deležem odgovora 'sploh ne zaupam' pa so duhovniki (45,7 odstotka).