Gorenje bo verjetno znova selilo proizvodnjo v tujino – vsaj del – kjer je cenejša delovna sila. Tuja podjetja v Sloveniji odpirajo tovarne in delovna mesta praviloma samo ob zagotovljenih subvencijah s strani države, nekatera uspešna slovenska podjetja pa se selijo v tujino. Tako naj bi bilo zaradi prevelike obremenjenosti plač v Sloveniji, delodajalci že dlje opozarjajo, da nismo konkurenčni. Prav tako sindikalisti in delodajalci poudarjajo, da tujim podjetjem dajemo subvencije, slovenskim pa država noče pomagati.
Bruto plača je sestavljena iz neto dohodka zaposlenega, prispevkov za socialno varnost iz bruto dohodka, ki so prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za zdravstveno zavarovanje, prispevek za zaposlovanje, prispevek za starševsko varstvo, in akontacije dohodnine. Skupnemu strošku delodajalca je treba prišteti še prispevke za socialno varnost na bruto dohodek, ki na mesečnem obračunu plače zaposlenega ni viden. Zaposleni od bruto dohodka državi prispeva 22,1, delodajalec pa 16,1 odstotka.
V Sloveniji imamo trenutno tri dohodninske razrede. Najnižji je do letnega zaslužka 7840,53 evra, drugi med 7840,53 in 15.681,03, tretji nad 15.681,03 evra. Višina prispevkov in davkov je odvisna od višine bruto osnove. Ob nižji plači je manjši strošek delodajalca in manj država pobere. Osnovni izračun ob minimalni plači 748 evrov bruto pokaže, da je skupni strošek delodajalca 868 evrov, ob povprečni plači 1529 bruto je delodajalčev strošek 1775 evrov. Ob 3600 evrov neto je strošek delodajalca 8171 evrov, ob 1200 evrov neto je 2154 evrov, ob 1600 evrov je 3198, ob 2500 pa 5392 evrov. Precej mora zavezanec plačati, če dobi regres in trinajsto plačo.
Vlada pa predlaga spremembo Zakona o dohodnini, ki bi začel veljati 1. junija. Novela v lestvici za odmero dohodnine predvideva zvišanje neto letne davčne osnove, ki predstavlja mejo med drugim in tretjim davčnim razredom, s 15.681,03 na 18.716 evrov. Tako bi se najvišja stopnja dohodnine v višini 41 odstotkov – ob predpostavki, da zavezanec poleg splošne ne uveljavlja drugih olajšav – uporabila pri dohodku v višini 1,5-kratnika povprečne plače. Spremenjena dohodninska lestvica bi se uporabila pri odmeri dohodnine za leto 2012, obenem se bi upoštevala tudi pri akontaciji dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja in od pokojnin ter pri akontaciji dohodnine od drugih dohodkov, od dneva uveljavitve zakona.
Ob predlagani spremembi dohodninske lestvice za letos bi se znižali davčni viri države za 55,4 milijona evrov. Zavezancem z dohodki v višini 1,4-kratnika povprečne letne plače se bo dohodnina znižala za približno 220 evrov, zavezancem z dohodki v višini 1,5-kratnika povprečne letne plače pa za približno 420 evrov, ob predpostavki uveljavljanja samo splošne olajšave. Tako bi razbremenili približno 153.700 ali 15 odstotkov vseh zavezancev. Gre za davkoplačevalce z letno davčno osnovo nad 15.681,03 evra.
600 milijonov za spodbujanje konkurenčnosti
Na gospodarskem ministrstvu so zatrdili, da so v zadnjih dveh letih sprejeli več ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti, za kar so skupno namenili okoli 600 milijonov evrov. Sredstva naj bi šla za spodbujanje partnerstva med podjetji, lažje pridobivanje posojil, tvegani kapital, investicijske in tehnološko razvojne projekte, centre odličnosti in tako dalje.
Poudarili so, da k dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva prispevajo tudi tuje neposredne naložbe, za spodbujanje katerih so tudi spodbude, ki so lani znašale okoli osem milijonov evrov za 18 projektov, katerih skupna vrednost znaša več kot 52 milijonov evrov, v treh letih od zaključka investicije pa bo ustvarjenih 686 novih delovnih mest. Odobrenih je bilo še za 16,35 milijona evrov za tri projekte, v okviru katerih bo v treh letih od zaključka investicije ustvarjenih 1171 novih delovnih mest. Z ukrepom poskušajo tujim investitorjem znižati vstopne stroške in na drugi strani pritegniti visoko tehnološke investicije, "ki ustvarjajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo". Ali bo Slovenija postala bolj konkurenčna in zanimiva za vlagatelje, bo pokazal čas.
KOMENTARJI (94)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.