Decembrska nakupovalna mrzlica: 'Žal prihaja tudi do skrajnosti, ko so darila le statusni simboli'

Dragi Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, prinesi mi … V mesecu decembru se mnogi starši soočajo z vprašanjem, kaj in predvsem koliko kupiti otroku. Zdi se namreč, da so seznami želja, ki jih imajo sodobni otroci vse daljši in natančno opredeljeni. Kje naj starši potegnejo mejo?

Doktorica znanosti in redna profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek pravi, da so otroci vedno imeli veliko želja, a so bili seznami verjetno nekoliko krajši, ker preprosto ni bilo toliko ponudbe in "stalnega bombardiranja" prodajalcev z oglasi o najnovejših igračah. Staršem svetuje, da se z otrokom že prej zmenijo, da sam izbere eno igračo, ki bi jo imel najraje ali pa, da mu povedo, da bo dobil za darilo zgolj eno od stvari, ki si jih je zaželel, pa morda naslednjič še kakšno drugo darilo s seznama.

Dodaja pa, "da je pomembno otroka učiti, da ne more imeti vsega, kar si želi in ne prav v tistem trenutku, ko si česa želi". Kot pojasnjuje naša sogovornica, se staršem vse prevečkrat zdi, da to, da gredo z otrokom v kino, na ogled lutkovne predstave, da skupaj obiščejo kakšen kraj in se imajo lepo, ni nobeno darilo. Darila se tako vse prevečkrat kupujejo v naglici, ko tudi starši nasedajo logiki trgovcev, v smislu, če kupite še eno igračo, dobite 20 ali več odstotkov popusta. Veliko odraslih se je po njenem mnenju "ujelo v nakupovalno mrežo", v kateri tudi sami ne uživajo več, ampak jemljejo nakupovanje kot obveznost, ki jo morajo opraviti.

A dejstvo je, da smo decembra priča nabito polnim nakupovalnim centrom. Ali obiski le teh v otrocih vzpodbudijo željo po imeti več? Umekova pravi, da je zagotovo ponudba tista, ki otrokom daje nove in nove ideje, včasih jih celo tako zmede, da sploh ne vedo več, kaj bi radi. Zlasti za manjše otroke je značilno, da velikokrat sploh nimajo želje po stvareh vse do takrat, ko jih ne vidijo na policah v trgovini. Staršem zato priporoča, da otroke decembra raje kot v nakupovalne centre peljejo drugam.

Finančna kriza je neizprosna in tudi razlike med otroki se večajo

Kot ugotavlja Umekova, se razlike začnejo že v obdobju otroštva, "ko nekateri otroci samo še stopnjujejo svoje želje v smeri vedno večje vrednosti, drugi otroci pa nimajo niti obleke, kaj šele prestižnih igrač". Če starši otroku kupijo na primer tablični računalnik, naj premislijo, ali bo otrok to tudi kasneje uporabljal. "Žal prihaja tudi do skrajnosti, ko so tovrstna darila le statusni simboli in pripomočke otroci sploh ne uporabljajo," pojasnjuje naša sogovornica. Kot pravi, je prepričana, da manjša in cenovno bolj skromna darila razveselijo prav vse otroke, če jih pa ne, naj pa se starši nad tem zamislijo. Zanimivo pa je, dodaja, da so včasih otrokove želje, tudi majhne, za odrasle nenavadne, pa se le ti odločijo, da bodo raje kupili kaj drugega. "A bistvo darila je, da ima osebno noto in tega se otroci učijo v otroštvu, pogosto od svojih bližnjih," še dodaja.