Občine bodo zgled pokrajinam

Predlog o datumu referenduma so z ministrom za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivanom Žagarjem predstavili vodje poslanskih skupin SDS, SLS in NSi Jože Tanko, Jakob Presečnik in Jožef Horvat.

Na območju vsake od predlaganih 13 pokrajin bi se prebivalci opredeljevali o tem, ali se s predvideno pokrajino, v katero naj bi sodili, strinjajo. Odločili so se za predlog 12 plus eno pokrajino, kar pomeni, da bi dobili 12 pokrajin in mesto Ljubljana s posebnim statusom oziroma bi Mestna občina Ljubljana prevzela izvajanja pokrajinskih nalog na tem območju.

V vsaki od predlaganih 13 pokrajin naj bi ljudi povprašali, ali se strinjajo z ustanovitvijo pokrajine, v katero naj bi sodilo območje, kjer živijo. Kjer obstajajo dileme glede imen pokrajin, pa bi se opredeljevali tudi o imenu.

Žagar je poudaril, da so se odločili ravnati podobno kot pri občinah, saj tudi pri vprašanju občin ne sprašujejo celotne Slovenije, ali se strinja, da bi določeno območje sodilo v eno ali drugo občino. Kot je dodal, pa se zaveda, da idealne rešitve, ki bi ustrezala vsem 210 občinam, ni.

Pokrajinski zemljevid s 13 pokrajinami

Poleg mesta Ljubljane bi dobili še Celjsko, Dolenjsko-Belokranjsko, Gorenjsko, Goriško (Severnoprimorsko), Koroško, Mariborsko (Osrednještajersko), Obalno-Kraško (Južnoprimorsko), Osrednjeslovensko, Pomursko (Prekmursko-Prleško), Posavsko, Savinjsko-Šaleško in Vzhodnoštajersko (Ptujsko-Ormoško) pokrajino.

Največ prebivalcev, to je 326.380, bi imela Osrednjeslovenska pokrajina, najmanj prebivalcev, 61.500, pa Savinjsko-Šaleška pokrajina, ki bi obsegala občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje.

Predlagani zemljevid, ki je bil na koalicijskem sestanku v sredo dokončno dopolnjen, je po ministrovih besedah rezultat procesa dosedanjih usklajevanj in tudi pripomb lokalnih okolij. Ga bo pa mogoče še dopolnjevati, možnosti za spremembe so tako tudi še pred odločanjem na referendumu.

Minister Žagar verjame, da bo v času do referenduma priložnost za predstavitev ostale pokrajinske zakonodaje, ki je v DZ pred tretjim branjem in prinaša vsebinske rešitve. Na podlagi mnenj, izraženih na referendumu, pa bo mogoče oblikovati dokončen pokrajinski zemljevid. Volitve prvih pokrajinskih organov bi nato povezali z lokalnimi volitvami čez dve leti.

Na podlagi referendumskega rezultata po besedah vodje poslanske skupine SDS ne bo težko pripraviti zakona, ki bo omogočal ustanovitev pokrajin. In če bodo vse stranke upoštevale voljo ljudi, je lahko postopek zelo kratek.

ZOS podpira predlog

Na seji predsedstva Združenja občin Slovenije (ZOS) so župani podprli način izvedbe referenduma, kot ga je predlagala vlada oziroma koalicija: "Varianta sledi predlogu, ki ga je združenje podalo že pri prejšnjih obravnavah zakona o ustanavljanju pokrajin," je dejal predsednik ZOS Robert Smrdelj.

Opozicija je kritična

V SD menijo, da je ustanavljanje pokrajin preveč resno vprašanje, da bi se o njem odločalo na hitro. Tako zastavljen referendum je po njihovem mnenju sugestibilen in nekorekten. "Morali bi vključiti še alternativna vprašanja, ali se ljudje strinjajo s tremi, šestimi, osmimi, 13 ali 14 pokrajinami,“ je dejal predsednik stranke Miran Potrč.

V Zares bodo predlagali dopolnitev referendumskega vprašanja, na podlagi katerega bodo volivci lahko izrazili svoje mnenje tudi o številu pokrajin, je pojasnil poslanec Vili Trofenik. Sedaj predlagano referendumsko vprašanje je po njegovem mnenju 'cenena predvolilna kampanja na račun državnega proračuna in zavestna manipulacija'. Ljudje, ki se ne bodo strinjali s takšno regionalizacijo, kot se jim jo ponuja, bodo 'morali odgovarjati posiljeno'.

Vladnega predloga ne morejo podpreti niti v LDS, je dejal vodja njihove poslanske skupine Jožef Školč. Predlog namreč 'ne razrešuje ključnih dilem, ki so se odprle v razpravi o tej ne samo decentralizaciji, ampak tudi regionalizaciji'. Izvedba referenduma v obliki, kot jo predlaga vlada, po Školčevem mnenju ne le ne bi razrešila odprtih vprašanj, ampak bi zaostrila 'spopad med nasprotniki take vrste regionalizacije in vlado'.

V poslanski skupini Lipa so za izvedbo referenduma, a nasprotujejo obliki referendumskega vprašanja, kot ga predlaga vlada, je pojasnil predsednik Sašo Peče. Referendum bi podprli pod pogojem, 'da se referendumsko vprašanje razširi na t.i. opcijski referendum' oz. da bi se ljudje lahko odločali tudi o številu pokrajin. Drugi pogoj pa bi bil po Pečetovih besedah ta, da se vse parlamentarne stranke zavežejo, da bodo spoštovale referendumski izid.

"V SNS podpiramo izvedbo enega samega skupnega referenduma, vendar le v primeru, če se ta izvede sočasno z izvedbo državnozborskih volitev," je v izjavi za javnost zapisal vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič. Ob tem nasprotujejo tolikšnemu številu pokrajin, kot ga predlaga vlada. Jelinčič dodaja, da je predlagani posvetovalni referendum 'le krinka za predčasno predvolilno kampanjo vladajočih strank, ki se bo financirala iz državnega proračuna'.