Višje povprečnine občinam. Več bo sredstev za ceste, gradnjo vrtcev in šol

Vladni predlog je sprva predvideval, da se povprečnina za prihodnje leto določi v višini 638 evrov. Ta predlog so podprli v vseh treh združenjih občin – Skupnosti občin Slovenije, Združenju mestnih občin Slovenije in Združenju občin Slovenije – a so ob tem ostajali pomisleki, ali bo tako določen znesek zadostoval za kritje vseh zakonsko določenih nalog občin. V nedeljo pa je vlada potrdila višjo povprečnino, kot je predvideval prvotni predlog, in sicer 645 evrov.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je s predsedniki reprezentativnih združenj občin danes  podpisal dogovor o višini povprečnine za leti 2022 in 2023. Povprečnina se bo iz doslej predvidenih 628,2 evra v prihodnjem letu zvišala na 645 evrov, v letu 2023 pa na 647 evrov. Prihodnje leto bo tako država za povprečnino namenila 34 milijonov več.

"Z današnjo določitvijo višjega zneska za povprečnine ponovno dokazujemo, da imamo posluh in nam je mar za lokalno samoupravo in da zaupamo županom in županjam, ki dobro delajo in so to v epidemiji večkrat dokazali," je ob podpisu dogovora dejal Koritnik ter se predsedniku Združenja občin Slovenije Robertu Smrdelju, predsedniku Skupnosti občin Slovenije Petru Misji in predsedniku Združenja mestnih občin Slovenije Matjažu Rakovcu zahvalil za korektno sodelovanje.

Zvišanje povprečnine bo državo v letu 2022 sicer stalo dodatnih 34 milijonov evrov. Sredstva za povprečnino bodo zagotavljali na enak način kot doslej. Za povprečnine bo tako neposredno namenjen 54-odstotni delež vplačane dohodnine. V kolikor ta ne bo zadoščal, pa bo manjkajoča sredstva zagotovila država iz državnega proračuna, je pojasnil Koritnik. Misja pa je ob tem poudaril, da bodo tako sredstva za boljši razvoj, boljše delo ter boljše plačilo, za to, kar v osnovi delajo občine, dobili nazaj predvsem občanke in občani.

Ob nekaterih pomislekih ob takšnem zvišanju povprečnine pa je Koritnik poudaril, da morajo zagotoviti, da bodo "sredstva odšla tja, kjer so res investicije, ki so v dobro državljank in državljanov in ki imajo pozitivne učinke širše".

Koritnik je ob današnjem podpisu dogovora o višini povprečnine spomnil še na lani sprejet zakon o finančni razbremenitvi občin. Ta je po njegovih besedah občinam prinesel "dodatnih 73 milijonov evrov prihrankov, razbremenitve na letni ravni". Po njegovi oceni pa je omenjeni zakon tudi administrativno razbremenil občine.

Na ministrstvu je bo besedah Koritnika v pripravi tudi predlog sprememb zakona o financiranju občin, s katerim bi med drugim dopolnili nabor nalog skupnih občinskih uprav, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna. Na podlagi ugotovljenih potreb občinskih uprav po združevanju kadrov, ki podpirajo informacijske projekte občin, po besedah Koritnika predlagajo tudi dodatno nalogo občinske uprave, saj pomen informacijsko-komunikacijskih tehnologij v javni upravi izrazito raste.

S sofinanciranjem zaposlitev teh kadrov v okviru delovanja skupnih občinskih uprav bo tako država prispevala k informacijski krepitvi občin pri zagotavljanju novih storitev za občanke in občane. Po besedah Koritnika bodo predlog zakona v kratkem posredovali tudi v DZ.

Kot je še dejal, pa na ministrstvu začenjajo tudi pogovori o nadaljnjih spremembah zakona o finančnih razbremenitvi občin, ki bi prinesel še dodatne ukrepe za zniževanje bremen občin.

Sklep, da z reprezentativnimi združenji občin sklene dogovor o višini povprečnine za leti 2022 in 2023, je sicer vlada sprejela na nedeljski seji.