Oba si želita dialog

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v petek v New Yorku ob robu zasedanja 61. Generalne skupščine ZN na skoraj enournem pogovoru srečal s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović. Minister Rupel je po pogovoru podal krajšo izjavo, v kateri je med drugim napovedal, da se bodo srečanja nadaljevala.

"Govorila sva skoraj eno uro in obravnavala celo vrsto vprašanj, ki so aktualna med državama. Med drugim sva govorila tudi o uresničevanju skupne obnove nasipov na reki Muri in se dogovorila, da bova vsak s svoje strani naredila vse, da bo to potekalo brez problemov. Ugotovila sva, da ni nobene spremembe po dogovoru med premieroma Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem. Skratka, da se držimo dogovora med njima in se držimo Brionske deklaracije," je dejal Rupel.

Zunanji minister je tudi dejal, da sta sogovornika izrazila željo, da nadaljujeta s konstruktivnim dialogom, ki je v interesu obeh držav. Dogovorila sta se, da bosta skušala vsak s svoje strani predlagati neke točke, o katerih bi bilo potrebno govoriti v prihodnje in na katerih bi se lahko interesi obeh držav ujeli.

"Dogovorila sva se tudi, da se bova srečala bolj ali manj neformalno, da bi ta pogovor, ki sva ga začela v New Yorku, tudi nadaljevala. Ugotovila sva tudi, da ni res, kar nekateri pišejo ali govorijo, da se ne sestajamo. Dejansko se midva pogosto srečujeva in pogovarjava in tokrat je bilo to nekoliko bolj obširno," je še povedal Rupel.

Zunanji ministri EU z Lavrovom in Riceovo

Sicer pa so se zunanji ministri EU ob robu splošne razprave v petek sestali z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom in ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice.

"Govorili smo o Bližnjem vzhodu, Iranu in Afganistanu, pa tudi o odnosih z Rusijo in o problemu Kosova, prav tako pa tudi o Darfurju," je povedal Rupel, ki se je udeležil ministrskega srečanja.

Kot je povedal Rupel, je v svojem nastopu glede Kosova dejal, da je med EU in Srbijo nekaj razlik, vendar pa Slovenija vidi rešitev v okviru EU.

Na srečanju ministrov je bilo največ govora o Bližnjem vzhodu. EU in ZDA skrbi zborovanje vodje gibanja Hezbolah šejka Hasana Nasralaha v Libanonu, na katerem je napovedal, da se Hezbolah ne bo razorožil in da so zmagali v zadnji vojni proti Izraelu. Zahodne države pa skrbi, da Hezbolah govori o oblikovanju vlade narodne enotnosti in s tem napoveduje prevzemanje oblasti.

Na pogovorih glede palestinsko-izraelskega spora sta prevladala soglasje, da je treba palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu pomagati, da prebrodi ta nevaren čas, in upanje, da mu bo uspelo sestaviti vlado narodne enotnosti. Glede Irana pa se nadaljujejo prizadevanja, da bi prepričali Teheran, naj se odpove bogatenju urana, tudi v zakulisju.

Visoki diplomatski predstavniki petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčije so izrazili upanje, da bo Iran hitro pristal na prekinitev bogatenja urana in se vrnil za pogajalsko mizo. Če se to ne bo zgodilo, pa šesterica načrtuje sankcije proti Teheranu.