Ob žlahtni kapljici v raziskovanje legende o skrivnih rovih pod gradom

Gotovo ne obstaja graščina, ki je ne bi spremljale starodavne ljudske pripovedke o skrivnih sobah, prehodih in rovih, ki so graščakom nekoč omogočali hiter in neopazen umik pred sovražnikom. Tudi eden najmogočnejših slovenskih gradov – Ptuj – tukaj ni nobena izjema.

Poleg kleti in kazemat, ki se razprostirajo neposredno pod gradom, je grajski grič namreč prepreden z okoli 900 metrov dolgim sistemom rovov. "Privlačili so nas že kot otroke," se spominjajo Ptujčani. Sploh starejši pripovedujejo, kako so se nekoč po zapletenem, kot noč temnem labirintu lovili in skrivali, njihovo radovednost pa so še dodatno podžigale zgodbe o tem, da rov povezuje ptujskega z okoli 11 kilometrov oddaljenim vurberškim gradom.

Dostop do temnic je bil desetletja nato onemogočen – od treh vhodov sta dva zazidana, eden pa je bil do pred leti popolnoma zaraščen, zaprt s kovinskimi vrati in težko ključavnico. Zdaj pa – ne le da se v njih lahko podamo tudi 'navadni podložniki' – je skrivnostne poti s svetilko v roki moč raziskati, v njih pa celo pod vodstvom degustatorja pokušati izvrstna štajerska vina.

V rovih pod gradom najstarejšega slovenskega mesta so letos poleti namreč zaživele prve vinske degustacije v popolni temi. "Nevsakdanji prostor, soj latern, vzdušje in ambient, ki ga dopolnjujejo vrhunska lokalna vina. Vse to odlikuje naš, sicer nekoliko nenavaden turistični produkt," pripoveduje Jana Gerl iz Zavoda za spodbujanje turizma, rekreacije in animacijo TuRA Ptuj, ki v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož in podjetjem Preobrazba 42 organizira pokušine.

Da so mestu in obiskovalcem želeli ponuditi nekaj drugačnega in povsem novega, hkrati pa skušali na tak način v življenje vrniti pozabljene rove, pa dodaja Anja Potočnik (Zavod TuRA).

Vino na drugačen način: vsa pozornost namenjena brbončicam

Degustacije v temi približajo vino drugače, kot smo ga morda vajeni. "Popolna tema namreč pomaga, da se vina ne samo okuša, ampak tudi začuti. Brez drugih, v tem primeru morda kar 'odvečnih' čutnih zaznavanj in le s pomočjo brbončic se zajame okuse in globine žlahtne kapljice, ki jih sicer morda ne bi. Ob tem pa 'okusite' tudi zgodbo najstarejšega slovenskega mesta," obljubljajo organizatorji.

Pokušine strokovno vodita izkušena degustatorja Peter Vesenjak in Rado Škrjanec, dogodek pa spremlja tudi čutna avtorska glasba, ki jo je ustvarila ptujska glasbenica Sara Korošec. Zvoki goric, čričkov, trgatev grozdja, vina, kleti in nežnih trkov kozarcev vse skupaj še dodatno začinijo.

Niso jih izbrali slučajno: kje drugje, kot v prostoru, zelo podobnem vinski kleti

"Skrivnostni, temni in hladni. Zelo podobni hodnikom vinskih kleti, ki se raztezajo pod mestnimi ulicami in hišami, v katerih so nekoč prebivale pomembne vinogradniške družine in trgovci z vinom," razloge, zakaj pokušine potekajo dobrih 60 metrov pod površjem grajskega griča, navaja Gerlova. Rovi so se po njenih besedah tako izkazali kot izredno primerni za okušanje žlahtne kapljice, pridelane v okolici mesta.

Tudi sam Ptujski grad je bil skozi zgodovino povezan z vinogradništvom in kletarjenjem – tradicija sega že v čas Gospodov Ptujskih. V 15. stoletju se prvič pisno omenja grajski vinograd oziroma "vinograd pod gradom", zgodovinarji pa sklepajo, da je grad tedaj že imel svojo vinsko klet.

Obvezna topla oblačila: tako poleti kot pozimi med 13 in 15 stopinj Celzija

Organizatorji zagotavljajo, da je za opremo in varnost poskrbljeno – obiskovalci se sicer gibljejo na lastno odgovornost, zadržujejo pa se lahko izključno na območju, kjer to dovolijo. "Vse kar potrebujejo, so topla oblačila. Temperatura v rovu je namreč konstantna in ne presega 15 stopinj Celzija. Obisk poleti tako prijetno ohladi, pozimi pa pogreje," pravi Gerlova in dodaja, da so priporočljive dolge hlače in rokavi tudi zaradi velike vlažnosti. "Čeprav bi pričakovali nasprotno, je največja vlaga poleti. Takrat je v rovu celo megla, ki še dodatno zmanjšuje vidljivost," pripoveduje.

V zavodu pa opozarjajo tudi na morda manj prijetne plati degustacij v temi – ljudem s klavstrofobijo, strahom pred zaprtimi in temnimi prostori, obiska ne priporočajo. Obiskovalcem, ki se med samim dogodkom morda počutijo slabo, pa svetujejo, da zaprosijo organizatorja, da jih z lučko pospremi iz rova. Kompleks zaradi svojih danosti prav tako nima stranišča.

Dogodek traja dobro uro, poleg ogleda in vodenja po skrivnostnih tunelih, vključuje degustacijo štirih vin s pokušino sira in suhega sadja ob glasbenem ozadju. Nanj vabijo posameznike, pare, zaključene družbe in manjše skupine. So pa zaradi omejenega števila obiskovalcev obvezne prijave. Pokušine prav tako nimajo rednega termina – odprte termine zaenkrat razpišejo enkrat do dvakrat mesečno, posamezne skupine se lahko prijavijo tudi individualno. Produkt so sicer šele umestili v svojo ponudbo, a so v zavodu z odzivom že sedaj zadovoljni.

Dve muhi na en mah

V zavodu želijo na ta način torej oživiti rov, hkrati pa slediti tudi turističnim trendom na področju kreativno-kulturnega turizma. "Gre za izjemno izkušnjo, s katero obiskovalcu ponudimo prav posebno vinsko doživetje, ki izvira iz lokalnega okolja, a se dogaja povsem drugače, kot ostale pokušine, ki jih je morda vajen," razlaga Gerlova. "Obenem pa s tem želimo dodati prispevek oziroma kamenček v mozaik ptujskih zgodb, ki burijo domišljijo."

V zavodu pa se ob tem ne želijo ustaviti. V prihodnje namreč želijo obuditi celoten rov – ga napolniti z idejami in dogajanjem. Pripravljajo že nove projekte, ki bodo pripeljale tudi mlade. V prvi vrsti bi radi pripravili 'pobeg iz rova' – torej nekakšno 'sobo pobega', ki bo namenjena predvsem otrokom in družinam. "Da bo to prostor, ki ga obiščejo tako turisti kot domačini."

Ptuj in okolica sta sicer že iz zgodovine znana po proizvodnji in prodaji odličnega vina. Mesto še danes živi in diha predvsem z belimi vini. Ponudba je široka – Ptujska klet, nekaj manjših vinotek in kleti ponuja degustacije, tudi v nekaterih lokalih v mestu je izbor vin širok, je pred časom Potočnikova za STA opisala aktualno ptujsko vinsko ponudbo za turiste. Degustacija v temi pa je novost. Gre za vinsko izkušnjo, ki izvira iz lokalnega okolja, vendar na unikaten način, pa produkt predstavlja Slovenska turistična organizacija (STO).

Grajsko podzemlje vabilo že v preteklosti: prvič uradno odprto leta 2016

To pa ni prvič, da bi rove pod Ptujskim gradom odprli za obiskovalce. Možnost ogleda in predstavitve zgodbe v rovu, ki ga je najel, je v sklopu projekta Skriti Ptuj (kot se je imenoval tudi del rova) leta 2016 ponujal ptujski vsestranski umetnik in režiser Samo M. Strelec. S tem je širši javnosti želel pokazati skrite podrobnosti mesta in izpostaviti doslej še neopažene zanimivosti. "Pod gradom se namreč skriva delček bogate zgodovine, ki bi morala biti postavljena na ogled," je bil prepričan Strelec.

V temačne hodnike je takrat umestil več razstav, umetniških in interaktivnih inštalacij: del rova (Mini MUS) je na primer služil kot nekakšen mini muzej slovenskih uspehov, tukaj je bila tudi Soba za odrasle z razstavljenimi fotografijami aktov in erotičnih figur skozi zgodovino. Skupno si jih je ogledalo okrog 1000 obiskovalcev, a le po eni sezoni so se vrata ptujskega podzemlja spet zaprla. Kljub temu, da je Strelcu pri uresničitvi ideje pomagalo veliko ljudi in da je vložil precej lastnega denarja, se je kmalu izkazalo, da bo muzejsko zgodbo v podzemlju brez dodatne finančne podpore težko peljati dalje. Svoje je nato naredila tudi zima – fotografije in druge razstavne eksponate sta v nekaj mesecih uničili vlaga in plesen. Kot je medijem takrat pojasnil ustvarjalec, se je za zaprtje odločil zato, ker bi moral vložiti nova denarna sredstva, kaplja čez rob pa je bilo dejstvo, da v letu 2017 niso dobili odobrenih javnih del.

Je pa svojevrstna dogodivščina na srečo zdaj znova oživela; kot pravijo v Zavodu TuRA, so k sodelovanju povabili tudi Strelca, a jih je (zaenkrat) zavrnil. "Bi bil pa s svojimi idejami in zanosom več kot dobrodošel. Še zmeraj upamo, da pa si čez čas morda premisli," še sklene Gerlova.