Ob vročinskem valu, ki je zajel Slovenijo, smo znova priča tudi opozorilom delavcev glede delovnih razmer. "Vroče delovno okolje zmanjšuje duševno budnost in fizično storilnost posameznikov," opozarjajo v Obalni sindikalni organizaciji in pozivajo delodajalce k spoštovanju njihovih obveznosti in dolžnosti kot tudi o morebitnih rešitvah, ki bi imele za posledico večjo toplotno udobje slovenskega delavca.
"V Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 prejemamo v zadnjih dneh veliko klicev tako našega članstva kot tudi predstavnikov delodajalcev, ki se dotikajo vprašanj naslova toplotnega ugodja na delovnem mestu, saj smo v Sloveniji v zadnjih dneh priča vročinskemu valu, ko uradno namerjene temperature krepko presegajo 30 stopinj Celzija," je zapisal Damjan Volf, generalni sekretar na KS 90.
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 21/2013) namreč v 45. členu pravi, da mora delodajalec zagotavljati razmere za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu) in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) pravi, da mora delodajalec pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev ter zmanjševati tveganje zaradi delovnih obremenitev, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje delavcev pri delu.

V primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ima delavec pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces ali okolje. "V teh primerih delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti," dodajajo na KS 90.
Letos 24 kršitev pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja
Inšpektorat RS za delo (IRSD) je v letu 2017 do konca julija (po neuradnih podatkih) na področju varnosti in zdravja pri delu ugotovil okvirno 10.340 kršitev (Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter podzakonskih predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, in nekaterih drugih zakonov, ki so še v pristojnosti IRSD), največ glede izjave o varnosti z oceno tveganja in splošnih obveznosti delodajalca za zagotavljanje varnost in zdravje pri delu, glede usposabljanja delavcev za varno delo in glede zdravstvenih pregledov delavcev, so za 24ur.com povedali na IRSD.
"Znotraj tega so inšpektorji od začetka leta ugotovili 24 kršitev 25. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 – ZVZD-1), ki določa, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu (razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu)," je povedala Blanka Knafelc z IRSD.
V celem letu 2016 je IRSD ugotovil 27 kršitev 25. člena omenjenega pravilnika, 39 kršitev v letu 2015, v letu 2014 pa 12 kršitev. Druge kršitve glede varovanja delavcev pred vplivi vremenskih pojavov (ki se nanašajo posebej na delovna mesta na prostem) so inšpektorji ugotovili posamično, je dodala.
Nadzor na področju varnosti in zdravja pri delu sicer opravlja 29 inšpektorjev.
ZVZD-1 za delodajalca določa globo v razponu od 2.000 do 40.000 evrov za delodajalce ter od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca. Za ugotovljene kršitve na gradbiščih znaša globa za delodajalca od 1.251,88 do 12.518,8 evra ter za odgovorno osebo delodajalca od 125,19 do 1.251,9 evra.
Kdaj je vroče prevroče?
Za vrednotenje razmer, ki lahko škodujejo zdravju delavca, se za parameter stresa v vročih okoljih uporablja WBGT (Wet Bulb Globe Temperature), s katerim ugotavljamo zahtevano izolacijo oblačil po standardu SIST EN 27243.
Za izračun kazalnika WBGT potrebujemo vrednosti okoljskih parametrov (temperaturo zraka), oceno napora med delom, temperaturo naravnega vlažnega termometra in globus termometra. pri praktični oceni toplotnih razmer moramo vse vrednosti parametrov dobiti z merjenjem neposredno na delovnem mestu, nekatere, kot so izolativnost obleke in potreben napor za določeno opravilo, pa oceniti po mednarodnih standardih.
Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura lahko preseže to stopnjo, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi mesti, ni višja od 20 stopinj Celzija.
"Ko govorimo o zunanjih temperaturah so ob vročinskih valovih še posebno na udaru delavci, ki svoje delo opravljajo zunaj. Tukaj bi izpostavili gradbene delavce, še posebej asfalterje, ki sedaj s polno paro polagajo asfalt, ki presega 150 stopinj," opozarja Damjan Volf.

Dars zaradi vročine prestavil vzdrževalna dela na štajerski avtocesti
Zaradi napovedanih zelo visokih temperatur so se v Darsovi avtocestni bazi Vransko tako odločili, da prestavijo nekatera vzdrževalna dela na štajerski avtocesti, ki so bila načrtovana za ta teden.
Na odseku med priključkom Lukovica in cestninsko postajo Kompolje je bila v tem tednu načrtovana preplastitev voznega pasu, promet proti Mariboru na razdalji približno dveh kilometrov pa bi bil od zgodaj zjutraj do večera urejen po prehitevalnem pasu. Na odseku med predorom Jasovnik in priključkom Trojane pa je bila za sredo načrtovana preplastitev prehitevalnega pasu proti Ljubljani na razdalji približno enega kilometra. A so se zaradi visokih temperatur tokrat odločili za prestavitev del, termine pa bodo izbrali na podlagi pričakovanih podatkov o gostoti prometa.
Kljub visokim temperaturam se bodo medtem očitno nadaljevala obnovitvena dela na nekaterih deloviščih z obsežnejšimi in dolgotrajnejšimi obnovitvenimi, denimo med Uncem in Postojno ter med Draženci in Gruškovjem. Kot so pojasnili na Darsu, gre za večja delovišča, ki so aktivna že dlje časa, medtem ko se na štajerski avtocesti dela še niti niso začela.
Kot so zagotovili na Darsu, svojim terenskim delavcem tudi v vročih poletnih dneh namenjajo posebno skrb. Tako lahko vodja avtocestne baze denimo premakne začetek delovnega časa s pol sedme na peto uro zjutraj. Delavcem so zagotovili dodatno osebno varovalno opremo, med drugim zaščitna sončna očala, lahka pokrivala, lahko zaščitno obutev za delo v vročini in lahko osebno varovalno obleko. Vsak dan jih oskrbijo tudi s hladnimi napitki, v primeru višjih temperatur pa lahko odgovorni odredijo krajše odmore v klimatiziranih vozilih.
Poskrbljeno je tudi za cestninske blagajnike, ki delo opravljajo v klimatiziranih kabinah, ki so opremljene tako, da je preprečen vdor izpušnih plinov in vročine. Prav tako Dars spremlja opozorila glede visokih koncentracij ozona. Če bo treba, bodo aktivnosti in ukrepe prilagodili aktualnim razmeram.

Premik in skrajšanje delovnega časa, odmori, več osvežilnih napitkov
Da bi ob vročinskem valu delavcem čim bolj olajšali delo, v KS 90 delodajalcem predlagajo naslednje ukrepe:
Premik delovnega časa na zgodnejšo uro, ko zunaj ni tako vroče. "S tem se poveča toplotno udobje delavcev ter hkrati zmanjša stroške delodajalca," pravijo v sindikatu.
Skrajšanje delovnega časa. Delovni proces se naj prekine in delo nadaljuje, ko je toplotna obremenitev manjša.
Uvedba več odmorov. "Počitek v hladnejših prostorih lahko pomaga preprečiti ali ublažiti vročinski stres. Priporočljivo je, da se z naraščanjem temperature povečata tudi pogostost in dolžina odmorov," opozarjajo na KS 90.
Delodajalci naj delavcem, ki so izpostavljeni visokim temperaturam zagotovijo ustrezno količino pitne vode. "Ena skodelica hladne pitne vode na vsakih 30 minut je nujna. Tekočine, ki vsebujejo kofein ali alkohol niso primerne, ker povečajo dehidracijo."
Tudi osebna varovalna oprema je v času ekstremnih temperatur zelo pomembna. Delodajalci morajo zagotoviti hladna, udobna in zračna oblačila iz bombaža, ki omogočajo prosto gibanje zraka in izhlapevanje potu. "Delavci naj imajo v poletnih mesecih na razpolago tudi majice s kratkimi rokavi ter zračne zaščitne čevlje z ustreznimi odprtinami. Delavcem na prostem pa je potrebno zagotoviti senčnike," še dodajajo v Obalni sindikalni organizaciji.
KOMENTARJI (137)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.