Slovenija

'Ob spopadanju s posledicami poplav se odstirajo težave, ki jih moramo urgentno nasloviti'

Ljubljana, 11. 08. 2023 18.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Vlada RS bi morala posvetiti prednost reševanju štirih področij: ravnanje z odpadki, urejanje rečnih strug, krizno komuniciranje ter sistemsko reševanje posledic podnebnih sprememb, poziva VESNA – zelena stranka. "Ob vsakodnevnem spopadanju s posledicami poplav se odstirajo tudi globlje težave, ki jih bomo morali urgentno, a sistemsko nasloviti," opozarjajo.

V luči hudih posledic, ki so jih za seboj pustile poplave, VESNA – zelena stranka podaja pobudo Vladi za prednostno reševanje nekaterih vprašanj. V prvi vrsti opozarjajo na ravnanje z odpadki. "Te dni nastajajo ogromne količine odpadkov, nekateri predstavljajo tudi resno tveganje za zdravje," so zapisali v izjavi za javnost. 

Kot so dodali, pa je odvoz še posebej otežen zaradi zamudnih birokratskih postopkov ter velikanskih stroškov, ki pri tem nastajajo za občine. "Še posebej so obremenjene manjše občine z omejenimi kadrovskimi in finančnimi viri." Vlado ob tem pozivajo, da poišče urgentno rešitev za poenostavljen odvoz na deponije in zagotovi sredstva, ki ne bodo še dodatno obremenjevala že tako najbolj prizadetih občin.

Opozarjajo tudi na urejanje rečnih strug. "Ko se poplavna voda počasi umika, se bolje pokaže spremenjena slika rečnih strug, polnih odpada. Močan poplavni val je za seboj pustil na tone proda," so zapisali. Ob novih padavinah bi to pomenilo, navajajo, še hujše tveganje, saj bi se voda še prej razlila po dolinah in uničila še tisto, kar je ostalo. Še pred jesenskim deževjem je treba poskrbeti za odvoz proda in naplavin ter ustrezno očistiti in poglobiti rečne struge, da se izognemo novi katastrofi, so dejali.

Še ena izmed večjih problematik, ki so jo navedli, je krizno komuniciranje na najbolj prizadetih območjih. Ugotavljajo namreč, da je civilna zaščita organizirana tako, da regijski štabi zajemajo večja območja, občinski štabi določenega mikroobmočja pa so premalo povezani. Zato je po njihovem mnenju nujno vzpostaviti enote za informiranje in krizno komuniciranje, ki bodo organizirane na smiselnih manjših območjih in bodo prebivalcem ažurno zagotavljale vse informacije, ključne za njihovo obveščenost. "Informiranje mora teči preko enotne točke (npr. spletno mesto), da ne bodo prebivalci, ki se izčrpani trudijo reševati ostanke svojega premoženja, še dodatno obremenjeni z iskanjem informacij, razpršenih po različnih (žal ne vedno usklajenih) virih," so sklenili.

Na koncu pa so opozorili še na sistemsko reševanje posledic podnebnih sprememb. "To je področje, ki ga moramo začeti urejati takoj. Poplave so, kot v zadnjem tednu opozarjajo številni strokovnjaki, tudi posledica neustrezne pripravljenosti na spopadanje s podnebnimi spremembami, še posebej področja prilagajanja nanje," so pojasnili. Kot so dodali, bodo različne naravne katastrofe postale neizogiben del naše bližnje prihodnosti. Posledice je nujno sanirati, hkrati pa moramo biti v največji meri pripravljeni na takšne dogodke. Opozarjajo, da je bilo to področje predolgo zanemarjeno in da je skrajni čas, da pride na vrh politične agende

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

punkracij
11. 08. 2023 21.48
+2
To se dogodi,če so v vodstvenih strukturah ljudje brez kakšnih večjih izkušenj vodenja in reševanja ljudi iz kritičnih situacij.
Rudolf Maister
11. 08. 2023 20.20
+0
So že začeli "naslavljat", zdaj še čakamo "časovnico" in potem vemo,da se ne bo zgodilo nič. Mimogrede ,zavarovalnica je svoji stranki ,ki je izgubila pol hiše ponudila 10 000€, ker stoji na poplavnem območju. Vir: Necenzurirano ,da ne bo pomote.
jutri_pa_res
11. 08. 2023 19.46
+2
Za primerjavo, škoda po potresu v hrvaški Petrinji leta 2020 je bila nekaj čez 3 milijarde Eur, od EU so za popotresno obnovo dobili 1,03 milijarde, milijardo je še dala sama Hrvaška. Vendar pa s tem denarjem država obnovi javno infrastrukturo in objekte (mostovi, ceste, bolnice...), zasebniki in podjetja pa kakor vedo in znajo. Petrinja je še vedno razrušena, 5000 ljudi še vedno živi v zabojnikih.
JApajaDAja
11. 08. 2023 19.46
no, to je stranka, ki je lani dobila moj glas....dobro jutro!