Ob rušenju ostankov Kolizeja našli kositrni skrinjici z listinami iz leta 1845

Na ljubljanski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so pojasnili, da sta bili skrinjici, ki so jih po poročanju Dnevnika našli v soboto, vloženi v vrhnji del temeljev Kolizeja.  

ZVKDS je kositrne skrinjice sicer pričakoval, saj je o njihovi postavitvi v Kmetijskih in rokodelskih novicah poročal Janez Bleiweis. Po njegovih besedah je bil temeljni kamen položen 31. maja 1845 ob 17. uri. Štiri vogelne kamne so položili namestnik deželnega vladarja, grof Welsperg kot predstavnik deželne vlade, namestnik kranjskih deželnih stanov, grof Wolfgang Liehtenberg, kresijski komisar Franc Langer in mestni glavar Janez Hradecki."V vsak kamen je bila štirioglata jamica vsekana, v katero so kositerno skrinjico zazidali, v kateri je bil popis današnje zgodbe na pergament zapisan ..." je zapisal. 

Najdbe je prevzela strokovnjakinja za papir iz Arhiva RS, kjer bodo izvedena ustrezna konservatorska dela. Pozneje bodo svoje mesto našle v razstavišču nove stavbe.  "O kako pomembni najdbi gre, bo mogoče reči šele po opravljenih konservatorskih delih in analizi najdb. V tem trenutku lahko rečemo le, da potrjujejo dosedanje podatke o stavbni zgodovini," so zapisali na ZVKDS.

Kolizej so gradili po načrtih graškega tovarnarja in arhitekta Josepha Benedikta Withalma, ki je podobno zgradbo pred tem že postavil v svojem rojstnem mestu. Podjetni Withalm je takratnim mestnim oblastem ponudil, da na lastne stroške zgradi objekt s sobami za 1500 vojakov, kar so mestni veljaki pograbili z obema rokama in investitorju podarili zemljišče ob Gosposvetski cesti.

Družba Reitenburg bo na mestu nekdanjega Kolizeja zgradila palačo Schellenburg. Po besedah direktorja Mateja Sodina bodo kmalu začeli graditi z lastnimi sredstvi na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja. To še ni pravnomočno, saj je eden od sosedov na začetku leta vložil tožbo na upravno sodišče, to pa še ni odločilo. Sodin upa, da bo zaradi sprememb zakonodaje s ciljem pohitritve sodnih postopkov v tovrstnih primerih upravno sodišče njihov primer prednostno obravnavalo in odločilo do jeseni. V delu palače ob Gosposvetski cesti bodo namesto hotela gradili poslovne prostore, v pritličju je predviden javni program s storitvenimi dejavnostmi, v prvi kleti pa večja živilska trgovina. Če ministrstvo za kulturo ne bo spremenilo stališča, bo Reitenburg zgradil tudi večnamensko kulturno dvorano, kar je bil eden od pogojev, da je ministrstvo dovolilo rušitev starega Kolizeja, je še poročal Dnevnik.