Odkrili spomenik, posvečen 100. obletnici priključitve Prekmurja

Danes je državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ko se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici. 

Osrednja slovesnost je bila v nedeljo v Murski Soboti, danes pa je predsednik republike Borut Pahor nagovoril obiskovalce na dnevu odprtih vrat v predsedniški palači. Pred njo je v čast praznika med 9. in 21. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.

Pahor je v svojem nagovoru opozoril, da je danes svet bolj razdeljen, kot je bil pred časom. Tudi znotraj držav se po njegovih besedah vidijo zaskrbljujoči procesi političnih razhajanj. Vendar pa ne v Sloveniji ne v svetu ne smemo dovoliti, da bi to pripeljalo do razkolov in konfliktov. Še tako zahtevna vprašanja je treba reševati v duhu strpnosti in sožitja ter po demokratični poti, je dejal. Ob tem je opomnil na obeleževanja različnih obletnic, kjer skuša skupaj s tujimi državniki to tudi uresničevati, med drugim na srečanje z italijanskim predsednikom ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitvi Narodnega doma slovenski skupnosti, pa tudi na skorajšnjo praznovanje 100. obletnice koroškega plebiscita, ki jo bodo na Koroškem obeležili 10. oktobra in ki jo bosta zaznamovala skupaj z avstrijskim predsednikom.

Pred 100 leti je svet oblikovala vojna. Danes si želimo, da bi se spreminjal po mirni poti. Znotraj evropske družine narodov moramo najti oblike sožitja, ki bodo vsakemu narodu zagotovile identiteto, ki ne bodo posegale v njegovo čustvovanje o preteklosti ali prihodnosti in ki bodo zagotovile, da bomo v skupnih zadevah solidarni in enotni, je dejal Pahor. Zgodovine ne moremo spreminjati, imamo pa možnost zgodovinske dogodke praznovati z novo filozofijo sožitja, skupnosti, strpnosti, solidarnosti in priznavanja razlik, je še poudaril.

Županja občine Črenšovci Vera Markoja se mu je zahvalila za njegovo spodbujanje domoljubja tudi v Prekmurju, tudi z vsakoletnim polaganjem venca h grobu narodnega buditelja, duhovnika in urednika Jožefa Klekla starejšega. Ta je v času združitve prekmurskih Slovencev z matico po njenih besedah odigral pomembno vlogo, da je Prekmurje danes del domovine Slovenije. Poudarila je, da v njihovi občini praznik vsako leto zaznamujejo s številnimi tradicionalnimi dogodki, od okroglih miz in likovnih natečajev pa vse do domoljubnega kolesarjenja. Posebej pa so ponosni na akcijo, s katero spodbujajo nakup in izobešanje slovenske zastave, v okviru katere ta plapola že v 200 tamkajšnjih domovih. 

Na Prekmurskem trgu v Ljubljani odkrili spomenik 

Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 17. avgusta je vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti na zborovanju v Beltincih, na katerem se je zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja matični domovini.

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2006. Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine same.

Na Prekmurskem trgu v Ljubljani, ki so ga v spomin na dogodke v Prekmurju pred 100 leti prenovljenega odprli lani, pa so danes odkrili spomenik, posvečen 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Avtor spomenika je akademski kipar Zoran Srdić Janežič. 

Janša: Bojevali smo številne bitke, bili v njih poraženci pa tudi zmagovalci

Čestitke ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je v posebni poslanici izrazil premier Janez Janša. Zapisal je, da je bila priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS leta 1919 za Slovence na levem bregu Mure izjemen dogodek. Življenja Prekmurk in Prekmurcev je ta dogodek temeljito spremenil in jim hkrati omogočil, da se je vsaj večina njih po tisočletnem prebivanju pod madžarsko krono politično, gospodarsko in kulturno priključila matičnemu narodu.

Seveda pa združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom nikakor ni bila samoumevna ali preprosta, je opozoril predsednik vlade. Mnogo velikih mož slovenske in druge narodnosti si je dolgo in z izjemnim trudom prizadevalo, da se je tehtnica nagnila v stran priključitve Kraljevini SHS in omogočila to neponovljivo dejanje v zgodovini Slovenk in Slovencev, je dodal.

Ob tem je izrazil hvaležnost do vseh, ki so pred davnimi leti s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom. "Velike sanje so stkane iz številnih dejanj ljudi, ki se odzovejo klicu časa in oviram navkljub vztrajajo na poti, ki jo izrisuje zgodovinski trenutek. Zaradi ljudi, ki so v zgodovini naroda razumeli zgodovinski kontekst časa, smo danes gospodar na svoji zemlji. Tudi v aktualnem trenutku, ko so razmere in izzivi sicer drugačni, pa bistvo ostaja enako. Samo združeni in povezani v enotnem hotenju in prizadevanju za blagor domovine smo močni kot posamezniki in kot narod," je zapisal premier v poslanici.

Tudi v aktualnem trenutku, ko so razmere in izzivi sicer drugačni, pa bistvo po njegovem mnenju ostaja enako. Dodal je, da je bil slovenski narod v zgodovini izkušan z mnogimi preizkušnjami. "Bojevali smo številne bitke, bili v njih poraženci pa tudi zmagovalci. Z veseljem ob zmagi, kot je bila združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, so bili poplačani vsi težki trenutki, noči, polne dvomov, neskončna prizadevanja, odpovedi in žrtve," je navedel.

"Naj z zaupanjem, najlepšim darilom, ki ga prinaša zmaga s seboj, stopamo proti jutrišnjemu dnevu. Naj nas noben dvom ali strah ne ustavi pred zmago, ki je zapisana v dušo slovenskega naroda. Združenega in enotnega," je še zapisal.