Pahor o novi formuli, s katero bodo zadovoljni tako zaposleni kot delodajalci

"Žalostni ugotavljamo, da v Sloveniji ni več razlogov za praznovanje na praznik dela 1. maj. Ob maloštevilnih kresovih se zbere le peščica ljudi, prvomajski mlaji pa so že prava redkost," so svoja opažanja ob današnjem prazniku strnili v Konfederaciji slovenskih sindikatov (KSS). "Delavke in delavci se 1. maja ne veselijo več, ker nimajo razlogov za to," so še dodali. Kot so poudarili, v Sloveniji večina delavk in delavcev ne pozna več osemurnega delovnika, čeprav je ta uzakonjen. 

V KSS so še izrazili upanje, da bodo ob podpori delavk in delavcev v prihodnje delu povrnili njegovo vrednost in 8-urni delovnik za vse v državi. 

Največ ljudi na kresovanju na ljubljanskem Rožniku

Na predvečer praznika dela so po Sloveniji zagoreli kresovi, največ ljudi se je zbralo na ljubljanskem Rožniku, kjer je zbrane med drugim nagovorila predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

Sindikati sicer ob današnjem prazniku izražajo nasprotovanje vse večjemu razraščanju negotovih oblik dela, ki delavcu ne dajejo ustrezne varnosti. Na kresovanju na ljubljanskem Rožniku so opozorili, da se je treba proti takšnim izkoriščanjem boriti skupaj.

Takole pa je bilo na kresovanjih v drugih krajih po Sloveniji:

Ob prazniku tradicionalne prireditve

Po prireditvah ob kresovih na predvečer praznika so marsikje danes tradicionalno organizirali prvomajske budnice in srečanja. 

Predsednik republike Borut Pahor se je na prvomajskem srečanju ob prazniku dela na Šmohorju nad Laškim zavzel za sklenitev novega družbenega dogovora med državo, delodajalci in sindikati, ki bi zagotavljal fleksibilnejši trg dela, spremembo davčne politike, vzdržno in konkurenčno gospodarstvo ter socialno varnost.

Kot je dejal Pahor, je ta dogovor zelo pomemben za varno in uspešno prihodnost naše države. Spomnil je, da je že na začetku tega leta, ko se je začel plaz stavk v javnem sektorju, ob robu poslovnega foruma v Postojni pozval delodajalce, naj bodo nekoliko bolj fleksibilni v svojih pričakovanjih glede novih dogovorov s sindikati in državo.

Po Pahorjevem mnenju je treba oblikovati neko formulo, ki bi v prihodnjih letih prinesla varnost tako za zaposlene kot tudi za delodajalce. "Tako bi lahko bili globalno konkurenčni in bi imeli socialno varnost," je dejal.

Zavzel se je tudi za višje plače zaposlenih, nižje davke in večjo fleksibilnost trga dela.

"Za takšen dogovor med državo, delodajalci in sindikati je treba veliko usklajevanja in iskanja nekega kompromisa, a bi na ta način zdajšnja gospodarska rast postala trajnejša vrednota. Vloga države je, da poskuša urediti socialni dialog tako, da mu zaupajo delodajalci kot tudi sindikati, in da se obveže, da za svoje potrebe ne bo potrebovala več denarja, kot je to potrebno s stališča dobrega gospodarja," je dejal.

Če bi ohranili davke na zdajšnji ravni ali jih celo nekoliko znižali, če bi sindikati pristali na večjo prožnost trga dela in če bi se delodajalci obvezali, da bodo hitreje in lažje zaposlovali delavce, zlasti mlade, bi po Pahorjevi oceni na široko odprli vrata v tisto prihodnost, ki si jo želi večina Slovencev.

Cerar na Javorovici izpostavil vrednote dela in prava

Na slovesnosti v počastitev praznika dela na Javorovici nad Šentjernejem pa je ob prazniku zbrane nagovoril premier Miro Cerar, ki je posebej izpostavil etiko dela in vladavino prava. Brez prve smo po njegovih besedah hitro v izkoriščevalskih razmerjih, v dominaciji in neenakosti, brez druge pa umanjkata pravna varnost in enakost pred zakonom.

"Spoštovanje in podpora delu nas vodita v prihodnost, v razvoj in izboljševanje kakovosti življenja. Vladavina prava pa nam omogoča konstruktivno sobivanje in sodelovanje tako na ravni države kot tudi Evropske unije," je premier, ki opravlja tekoče posle, dejal v nagovoru.

Po njegovem mnenju se namesto tega, da v politikih vidimo krivce za vse težave, velja politik lotiti zato, da popravimo stanje, s katerim smo nezadovoljni. Le aktivni in angažirani državljani bodo lahko kos izzivom sodobnega sveta.

Živimo v časih, ko se zdi, da se stara svetovna razmerja rušijo čez noč, a je po drugi strani včasih težko narediti še tako majhno spremembo, je ocenil Cerar. V takih trenutkih se velja spomniti najboljšega, kar nas je izoblikovalo kot ljudi in kot državo.

Najboljše po njegovem mnenju najdemo v tradiciji narodovega upora, v prizadevanjih delavskega razreda za enakopravnost, v podjetniški marljivosti, v pesniški daljnovidnosti, pa tudi v oboroženem boju za svobodo in samostojnost.

Najboljše, kar ima Slovenija, pa je po Cerarjevih besedah v ljudeh, ki so naš najdragocenejši naravni vir. "Resnično bogastvo Slovenije se meri tudi s tem, da zmoremo ustvariti toliko, da tudi tisti, ki jim usoda ali razmere niso bile naklonjene, ne trpijo, ampak dostojno živijo," je dejal in pozval k ustvarjanju takih razmer, da bi tudi ti prihodnje leto lahko slavili praznik dela.

Zakaj 1. maja praznujemo praznik dela?

Na mednarodni praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.

Kongres ameriške zveze dela je leta 1888 sklenil, da razglasi 1. maj za delavski spominski dan v spomin na padle žrtve demonstracij dve leti prej. Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije.