Ostri odzivi ob odstopu Kozlovičeve: 'Niti premier ne spoštuje zakonov'

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je danes odstopila s položaja, razlog pa je zaplet glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Vlada je namreč danes sprejela sklep o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, ki pa je po oceni Kozlovičeve strokovno neutemeljen.

Njen odstop so komentirali tudi v skupini nepovezanih poslancev. "Politično izločanje in nastavljanje tožilcev je napad na pravno državo ob njeni 30-letnici in slaba popotnica pred predsedovanjem Svetu EU," je zapisal predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Po njegovih informacijah gre še za vrsto drugih kadrovskih zadev in najmanj 12 tožilcev ne more napredovati. Po njegovem mnenju se bo tu moralo odzvati tudi državno tožilstvo, in ne samo politika, ter vsi tožilci pokazati solidarnost tako, da takemu kadrovanju rečejo ne.

Komentiral je tudi odziv ministra Zdravka Počivalška, ki je ob odstopu ministrice izrazil obžalovanje, vendar pa dejal, da bo v najkrajšem možnem času našel njeno zamenjavo. Zorčič, ki je pred nekaj meseci zapustil SMC in se vključil v poslansko skupino nepovezanih poslancev, meni, da Počivalškov odziv po odstopu Kozlovičeve kaže veliko mero nespoštovanja do strankarske kolegice.

Janja Sluga pa je dejala: "Predsednik vlade je danes gotovo zadovoljen s sabo. Njegova vlada je naredila korak v smeri podrejanja pravosodja, njen predsednik pa je z zvestim asistiranjem podpredsednika vlade odstavil ministrico, ki je bila očitno premalo poslušna. Tri desetletja od nastanka države želijo nekateri očitno razgraditi vse temelje demokracije v Sloveniji."

Odstop ministrice Kozlovič je še en dokaz, da so bili vsi očitki iz ustavne obtožbe upravičeni, pa so se odzvali v stranki LMŠ. Današnja odločitev vlade je za LMŠ nedopusten in arbitraren poseg v samostojnost in neodvisnost tožilske funkcije v državi, čemur je po besedah poslanke pritrdil tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. Izbirni postopek je bil po ocenah stranke popolnoma pravilno izpeljan in zakonit. Današnji sklep vlade je tako poslanka LMŠ Tina Heferle označila za nezakonit oz. brez pravne osnove.

"To je še en korak k temu, da se pravna država pri nas ruši. Niti sam predsednik vlade ne spoštuje zakonov," je dejala poslanka. Po njenih besedah namreč zakon o državnem tožilstvu zelo jasno opredeljuje postopek izbire in imenovanja delegiranih evropskih tožilcev. "Pol leta smo bili priča temu, da se je predsednik vlade sprenevedal s takimi ali drugačnimi za lase privlečenimi razlogi, zdaj pa so si na vladi privoščili tako šlamastiko," je dodala.

"Ne le da si predsednik vlade podreja državne institucije in družbene sisteme, on sploh ne potrebuje nobenih ministrov, ker odločitve sprejema sam. To dejanje je še eno v nizu dejanj, s katerimi vlada ruši zakonske dolžnosti in se požvižga na naš pravni red," je bila kritična. Dodala je, da jih žalosti, da predsednik vlade ne spoštuje zakonov.

Fajonova: Čas je, da odidejo vsi, čas je za nove volitve!

Po mnenju vodje poslancev SD Matjaža Hana se zdaj vidi, da vladna koalicija deluje v umetnem toku. Kot je pojasnil, vlada vsak dan išče manjkajoče glasove, odstop ministrice za pravosodje dan po obravnavi predloga ustavne obtožbe premierja Janše pa je po Hanovem mnenju dokaz, da je bil predlog obtožbe upravičen in vsebinsko točen. DZ je sicer v sredo zavrnil opozicijski predlog ustavne obtožbe Janše.

Po Hanovih ocenah bo imela vlada težave z imenovanjem novega ministra. "Glede na to, da ima koalicija težave pri razreševanju predsednika DZ, bo verjetno enako z ministri," je ugotavljal. Za državo po njegovem mnenju to ni dobro, zato je znova ocenil, da je treba čim prej na volitve.

Tudi predsednica SD Tanja Fajon je v izjavi za medije po odstopu Kozlovičeve ocenila, da je bil predlog ustavne obtožbe očitno resen. "Gre za zelo resen poseg v pravosodje, pravno državo, neodvisno tožilstvo. Vlada gre z današnjo odločitvijo v nasprotje z ustavo," meni Fajonova. Na družbenem omrežju pa je zapisala še: "Hišica iz kart se počasi ruši. Kozlovičeva je vendarle storila to, kar bi že davno morala Kustečeva in ostali ministri te nesposobne in neodgovorne vlade. Čas je, da odidejo vsi, čas je za nove volitve!"

Odločitev vlade jo pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU močno skrbi. "Drvimo v nespoštovanje temeljnih vrednot, demokracije, pravosodja. To je še en dokaz več, da se hišica iz kart vladi seseda," meni Fajonova, ki bi bi bistveno raje kot odstop ministrice videla odstop celotne vlade.

 Koordinator Levice in poslanec Luka Mesec je ugotavljal, da odstop Kozlovičeve ne pomeni koraka naprej, "ker ministrice, ki je želela imenovati tožilce, ni več, vlada, ki jih noče imenovati, pa ostaja". "Kar nam je storiti, je, da gremo vsi skupaj jutri na protest in zahtevamo padec vlade, da lahko začnemo stanje v Sloveniji normalizirati," je v izjavi v državnem zboru dejal Mesec. Državljane je pozval k udeležbi na protestu.

Po ocenah vodje poslancev SAB Maše Kociper pa je postopek neimenovanja dveh evropskih tožilcev danes očitno dosegel vrelišče. Sklep vlade o tem je po njenem mnenju cinična in posmehljiva klofuta ministrici za pravosodje, ki ji ni preostalo nič drugega kot odstop. To bi po ocenah Kociprove morala storiti že davno tega, predvsem pa bi jo moral že davno tega zaščititi predsednik njene stranke, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Slovenija tako po besedah Kociprove ostaja edina država poleg Finske, ki še ni imenovala svojih dveh tožilcev, s tem pa blokira začetek delovanja zelo pomembne evropske institucije. "Tega nas je lahko sram in očitno je, da je sla po oblasti večja od načelnosti in tega, da naredimo to, kar je potrebno," je ugotavljala. Tudi po ocenah Kociprove je pred premierjem izziv imenovanja novega ministra. Kako težko ali lahko bo to za premierja, bo po njenem mnenju pokazalo že petkovo glasovanje o Zorčičevi razrešitvi.

'Vlada je s svojo odločitvijo eklatantno kršila ne le zakone, ampak tudi ustavo'

Da je neimenovanje evropskih tožilcev resna blamaža Slovenije in kršitev vladavine prava, pa opozarjajo tudi številni pravni strokovnjaki. "Očitno je, da izbrana kandidata, ki izpolnjujeta vse pogoje, vladi nista všeč, na ta način pa skuša vlada doseči, da bi bili izbrani neki drugi, njim bolj všečni kandidati," pravi predsednica društva državnih tožilcev Mirjam Kline. "Ocenjujem, da ni nobenega razumnega sploh pa ne nobenega pravno podkrepljenega razloga za takšno odločitev," pravi.

Ustavni pravnik Rajko Pirnat s pravne fakultete pravi, da pogreša kakršno koli vsebinsko obrazložitev v tem sklepu. "Dokler ne pojasnijo, so v zraku zagotovo očitki, da predlagana kandidata pravzaprav nista všeč predsedniku vlade. Če je res tako, potem je to zloraba oblasti, in to je nekaj, kar je ustavnopravno nesprejemljivo," poudari.

"Začudena in presenečena sem nad tem, da si zaradi maščevalnosti ali nekega osebnega nestrinjanja delamo takšno sramoto v Evropi," pa je kritična pravnica Andreja Katič.

Našo zmedo pa so po besedah stroke opazili tudi evropski pravosodni kolegi. Že ko smo z imenovanjem zavlačevali vse od decembra lani, smo se kazali v slabi luči, dodaja Pirnat. "Očitno je, da potekajo na tem področju v Sloveniji neki hudi boji in da tu ni šlo za relativno rutinsko imenovanje. Če je že glede tega tak problem, kakšen problem bo šele z evropskim javnim tožilcem," je dejal.

Ustavni pravnik Saša Zagorc pa je za Delo spomnil, da gre za pravno huliganstvo, saj je bila naloga vlade zgolj seznanitev s predlaganimi tožilci in ne izbiranje novih ali dodatnih kandidatov.  Gre za poseg v neodvisnost tožilstva, sta jasni tudi Klinetova in Katičeva. "S tem je kršen 155. člen ustave Republike Slovenije, vlada je s svojo odločitvijo eklatantno kršila ne samo zakone, ampak tudi ustavo," je kritična Klinetova, Katičeva pa pravi: "Kar se dogaja zdaj, je pritisk na neodivisnost tožilstva, sodstva in pravosodja. To je kršitev vseh strokovnih in drugih etičnih pravil."

Na dogajanje v Sloveniji so se odzvali tudi v tujini

Očitno pomanjkanje iskrenega sodelovanja slovenskih organov z evropskim javnim tožilstvom resno spodkopava zaupanje v učinkovito delovanje sistemov upravljanja in nadzora evropskih sredstev v Sloveniji, se je danes na odločitev vlade o razveljavitvi postopka imenovanja dveh delegiranih tožilcev odzvala glavna evropska tožilka Laura Codruta Kövesi. Ta obžaluje, da bodo v torek na njenem tožilstvu z delom pričeli brez Slovenije, kar po njeno pomeni predvsem znižanje zaščite finančnih interesov Evropske unije v Sloveniji.  

"EPPO je bilo ustanovljeno za zvišanje stopnje zaščite finančnih interesov Evropske unije. Nismo ustanovljeni tako, da bi lahko kdor koli spravljal primere v predal. EPPO lahko začne delovati brez slovenskih evropskih tožilcev, vendar to pomeni, da se bo raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji znižala," je dogajanje komentiralo Evropsko javno tožilstvo.

"Brez evropskih delegiranih tožilcev ne morete učinkovito preiskati vseh sumov goljufije. Poleg tega je treba evropske delegirane tožilce v Sloveniji obravnavati kot ključen del splošne arhitekture, ki zagotavlja ustrezen in popoln nadzor organov, odgovornih za upravljanje in nadzor sredstev Unije," so opozorili in dodali, da pomanjkanje iskrenega sodelovanja slovenskih organov z EPPO očitno resno spodkopava zaupanje v učinkovito delovanje sistemov upravljanja in nadzora za sredstva Unije v Sloveniji.

Zanima me mnenje nekdanje pravosodne ministrice Kozlovičeve o neimenovanju pooblaščenih tožilcev, pa je dejala nizozemska evroposlanka Sophie in 't Veld.