Ob odprtju novega letališkega terminala izpostavili njegov pomen za Slovenijo

Premier Janez Janša je poudaril, da je bil nov terminal zgrajen v zahtevnem času epidemije, ko je letalska dejavnost doživljala enega najhujših udarcev v modernem času. "Kljub temu ste imeli vizijo in pogum, vedeli ste, da to ne bo trajalo večno in da bo posijalo sonce. Sonce danes sije in vidimo rezultate tega truda in napora," je zbrane na letališču nagovoril Janša in se zahvalil nemškemu Fraportu, da je investiral v Slovenijo. Pohvalil je tudi nadaljnje razvojne načrte Fraporta na Brniku in dodal, da jih je država dolžna podpreti in nadgraditi. Zato je vlada, kot je napovedal, trdno odločena, da poskrbi tudi za železniško povezavo med letališčem in Ljubljano.

Janša je prepričan, da je terminal investicija, ki dejansko ustvarja spremembe in ki bo bistveno prispevala h krepitvi blaginje v Sloveniji v prihodnosti, še posebej, če bo uresničen začrtan nadaljnji razvoj. Ob tem je dodal, da so napovedi odpiranja novih letalskih povezav z ljubljanskim letališčem zelo obetavne. "Računamo, da bo letališče služilo ne le turizmu, ampak na sploh slovenskemu gospodarstvu in državi, tako v naslednjih mesecih, ko bo Slovenija vodila Svet EU kot tudi v prihodnjih letih, v času, ko se potovanja spet odpirajo, restrikcije padajo in ko upamo, da je epidemija večinoma stvar preteklosti," je izpostavil Janša.

Poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir je spomnil, da je imela ideja o novem terminalu že dolgo brado. Prvi načrti so bili narejeni že kmalu po letu 2000, vendar je začetek gradnje vedno nekaj preprečilo in ga premaknilo v prihodnost, enkrat je bila to gospodarska kriza, drugič težave Adrie Airways. "Z novim lastnikom je naša družba leta 2015 dobila strateškega vlagatelja, ki se je zavezal h kontinuiranemu in dolgoročnemu razvoju letališča," je izpostavil Skobir. Kot je pojasnil, so kmalu sprejeli odločitev o gradnji terminala in pristopili k izvedbi. Po 23 mesecih od začetka del je nov terminal zgrajen. "Letališče tako dobiva novo, sodobno podobo," je poudaril Skobir.

V času pandemije in po stečaju nacionalnega letalskega prevoznika je Skobir prejel veliko vprašanj, zakaj gradijo. "Nadaljevali smo, ker svoj posel poznamo in verjamemo vanj," je dejal. Pojasnil je, da je epidemija res pretresla dejavnost, vendar pa svet potrebuje letalski promet, zato bo ta znova zaživel. "Svetovna aviacija se bo delno preobrazila, ampak promet se bo vrnil," je dejal. Z investicijo so nadaljevali tudi zato, ker, kot je poudaril Skobir, verjamejo v turistično, gospodarsko in tržno vrednost Slovenije ter ker Slovenija potrebuje letalsko povezljivost, ki jo omogoča letališče. "Nadaljevali smo tudi zato, ker je treba letališko infrastrukturo načrtovati in graditi na dolgi rok. Rast prometa bomo tako pričakali pripravljeni," je izpostavil.

Izgled novega terminala je navdušil tudi člana izvršnega odbora Fraporta Pierra Dominiqua Prümma, ki je povedal, da je območje za čakanje na ljubljanskem letališču sedaj morda celo najlepše na svetu. Medtem ko so si terminali po svetu podobni, pa je ta drugačen. "Ima unikatne arhitekturne elemente in materiale, ki predstavljajo Slovenijo, in vidi se, da je to slovenski terminal," je izpostavil.

Pojasnil je, da so v sodoben terminal vložili 21 milijonov evrov, s čimer so več kot podvojili zmogljivosti terminala za oskrbo potnikov na več kot 1.200 na uro. Razširjen terminal z dodatnimi 10.000 kvadratnimi metri zagotavlja več prostora, udobja in varnosti ter bo bistveno izboljšal potniško izkušnjo, je zagotovil Prümm. Prepričan je, da bo nov terminal okrepil položaj ljubljanskega letališča v regiji in spodbudil nove priložnost za rast. Na območje letališča, kjer se razvija letališko mesto, že privabljajo tudi nove poslovne partnerje. "Zgodba o uspehu ljubljanskega letališča se bo nadaljevala," je zagotovil.